Pravo evropsko obnašanje

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Avtomobilizem / torek, 6. oktober 2009 / 06:00

Test: Hyundai i20 1.2 Life

Kakšen je recept za majhen avtomobil, ki bo všeč vsem, zlasti pa zahtevnim in izbirčnim evropskim kupcem? Pri Hyundaiju ga očitno poznajo, saj so z lani novim i20 znova pošteno podkurili v razredu štirikolesnikov, ki na manj kot štirih metrih dolžine združujejo vse, kar je treba imeti za vsakdanje enostavne prevoze. Je že res, da je Hyundaijev malček po poreklu aziat, toda razvojniki v nemški oblikovalski in tehnični centrali južnokorejskega avtomobilskega tigra so mu privzgojili evropske manire in mu ukrojili všečno zunanjost, s katero se lahko enakovredno postavlja ob bok drugim novejšim tekmecem.

Hyundai i20, ki je nastajal tudi na dobrih izkušnjah svojega predhodnika Getza, se torej lahko pohvali z mladostno podobo, ki zna zadovoljiti okuse mlajših in tudi nekoliko zrelejših voznikov, morda bi znal prepričati tudi lepši del vozniške populacije. Ampak zunanja privlačnost ni vse, na kar so stavili Hyundaijevi stilisti. Poskrbeli so tudi za dobro prostorsko izkoriščenost potniške kabine in tisti, ki bi se za volanom počutil utesnjeno, mora biti obdarjen s kar precej nadpovprečnimi višinskimi centimetri. Pohvalno je tudi radodarno odmerjen prostor na zadnji klopi, medtem ko prtljažnik ne izstopa iz razrednega povprečja. Voznik ima pred seboj razgibano armaturno ploščo, s pogledom lahko ujame vse tisto, kar potrebuje. Žal pa pri tem ni mogoče spregledati plastike, ki temu avtomobilu ni v ponos in potnikom ne v veselje, saj razbija predstavo o kakovostni izdelavi. Dober občutek povrnejo dobro nastavljiv volan, solidna prednja sedeža in še nekaj drugih podrobnosti.

Pod motornim pokrovom je pravzaprav skoraj vse novo, tudi 1,2-litrski bencinski štirivaljnik, ki igra vlogo najšibkejšega pogonskega stroja v tem avtomobilu. Ampak, motor kljub dokaj skromnim obetom preseneti z živahnostjo in voljo do vrtenja, ne da bi pri tem, razen pri največji obremenitvi, zganjal kakšen pretiran trušč, kar hkrati pomeni, da je i20 glede zvočne zatesnitve kabine izdelan precej temeljito. Motor se dobro ujame s petstopenjskim menjalnikom, seveda pa je treba vedeti, da ne zmore čudežev in športno obarvanih pospeškov. Kdor želi več dinamike, si mora pač izbrati kaj močnejšega, v zahvalo za spoštljivo ravnanje pa se 1,2-litrski štirivaljnik oddolži s precej sprejemljivo porabo bencina. Podvozje bi pravzaprav zmoglo več, kot zahteva ta motor, skratka vozniku je dovoljeno tudi nekaj igračkanja z volanom, potnikom pa se na slabših voznih podlagah obeta dokaj občutno prenašanje udarcev s ceste v notranjost.

Recept za vsestransko všečnost je torej pravi, nekaj začimb pa bodo pri Hyundaiju še morali dodati. Če se bodo seveda tudi na prodajnih lestvicah želeli enakovredno kosati s tekmeci, ki jim je i20 sicer pošteno in brez večjih zadržkov zakoračil v zelje.

Osnovni tehnični podatki

Mere: d. 3,940, š. 1,710, v. 1,490 m, medosje 2,525 m

Prostornina prtljažnika: 295 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 1045/ - kg

Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski

Gibna prostornina: 1248 ccm

Največja moč pri v/min: 57 kW/78 KM pri 6000

Največji navor pri v/min: 119 pri 4000

Najvišja hitrost: 180 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 10,6 s

Poraba goriva po EU norm.: 9,0/ 6,5/ 7,4 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 197 (Euro IV)

Maloprodajna cena: 10.090 EUR

Uvoznik: Hyundai Avto Trade, Ljubljana