Negotova jesenska napoved

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 5. oktober 2009 / 06:00

Vladni ekonomisti s tokratno jesensko napovedjo gospodarskih gibanj vladi niso pomagali pri pripravi proračunov.

Ljubljana – Kaj je bil pravi vzrok za zamudo objave tokratne tako imenovane jesenske napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), bo verjetno ostalo nepojasnjeno. Ostaja pa dejstvo, da so bile tokratne napovedi očitno drugačne od tistih ocen, zlasti finančnega ministrstva, na podlagi katerih je vlada pripravljala predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Iz izjav finančnega ministra Franca Križaniča v preteklih dneh je namreč bilo jasno razbrati, da so njegove ocene o letošnjem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) manjše od UMAR-jevih, napovedi za prihodnji dve leti pa bolj optimistične. Čeprav naj bi v predlogu proračuna za prihodnji dve leti upoštevali tako imenovano fiskalno pravilo – da namreč ne moreta preseči ravni porabe v letošnjem letu, je od teh ocen kljub temu marsikaj odvisno, predvsem kolikšen bo državni primanjkljaj in posledično za koliko se bomo morali v prihodnjih dveh letih dodatno zadolžiti.

Kakorkoli. Direktor UMAR-ja Boštjan Vasle je v sredo zatrdil, da niso bili na UMAR vršeni pritiski, da so napovedi ostale nespremenjene in pri pripravi proračunov njihove napovedi upoštevane. Do konca letošnjega leta napovedujejo 18-odstoten padec izvoza, investicije bodo manjše za petino, kreditni tok od bank do gospodarstva pa bo znašal le desetino lanskega. Po velikem padcu gospodarske aktivnosti v prvem polletju sicer v drugem pričakujejo postopen obrat navzgor, vendar se bo letos BDP zmanjšal za 7,3 odstotka. Velik obseg investicij v časih konjunkture, ki je v času krize vplival na zelo slabo izkoriščenost proizvodnih kapacitet in stroškovno nekonkurenčnost, na področju investicij ne obeta rasti (državne investicije imajo le 15-odstoten delež), zmanjšane plače in previdnostno varčevanje državljanov niso v prid rasti osebne potrošnje, še največ je odvisno od rasti izvoza, ki pa ga bodo narekovale mednarodne okoliščine. Zaradi vsega tega so napovedi skromne: za leto 2010 0,9-odstotna rast, za leto 2011 pa naj bi rast BDP dosegla 2,5 odstotka.

Analize gibanj pa imajo tudi nekaj svetlejših plati. Tako je zmanjševanje števila delovno aktivnih prebivalcev (in s tem rast brezposelnosti) bilo manjše od pričakovanj, kar na UMAR-ju razlagajo na eni strani kot posledico odločitve delodajalcev, da skušajo v času krize ohraniti čim več delavcev za čas po krizi, ter ukrepov vlade (sofinanciranje delovnega časa, čakanja na delo) na drugi strani. Do konca letošnjega leta napovedujejo 96 tisoč brezposelnih oziroma 9,1-odstotno registrirano brezposelnost. K sreči se je zelo umirila tudi inflacija, ki se bo letos in prihodnji dve leti gibala okoli dveh odstotkov. Izredno velik padec slovenske konkurenčnosti (med največjimi v Evropi) ne bo dopuščal rasti plač (večja rast v javnem sektorju bi bila ekonomsko nevzdržna), pozitivno pa je, da je zmanjševanju izvoza sledilo tudi občutno zmanjševanje uvoza, zaradi česar se bo plačilno bilančni primanjkljaj države (lani je znašal zelo skrb zbujajočih 6,2 odstotka BDP) že letos praktično izničil.