Svet tišine

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 5. oktober 2009 / 06:00

Kresišče (1838 m) in Maloško Poldne (1828 m) - Spet bomo obiskali zahodne Karavanke. Svet, kjer se spočijeta tako duša kot telo, me vsako leto nekajkrat zvabi v svoje naročje.

Zahodne Karavanke, torej tiste zahodno od Kepe, so neoznačene. In upam, da bo tako ostalo čim dlje. To je svet tišine, saj planince srečaš dokaj poredko, čeprav sama narava niti ni tako neokrnjena, kot bi si človek na prvi pogled mislil. Če smo pred leti obiskali Trupejevo Poldne in Vošco, bomo danes osvojili dva vrhova, ki sta bližje Kepi in se jih da prijetno združiti še z vzponom na Trupeja; povzpeli se bomo na Kresišče in Maloško Poldne.

V Gozd Martuljku zavijemo desno proti vasi Srednji Vrh, do koder pelje ozka, asfaltirana cesta v dolžini približno treh kilometrov. Najbolje je, da v vasi parkirate. Če se vam avto ne smili preveč, se lahko zapeljete še kakšen kilometer višje proti vzhodu, ob potoku Hladnik. Dolžina ceste je štiri kilometre, torej približno uro in pol hoje navkreber. Makadamska cesta je sicer v precej boljšem stanju kot pred nekaj leti. Pot nadaljujemo kar po cesti, vse tja do ograde, ki zapira pašnik, in že smo pri lovski koči Za Lepim vrhom. Nad kočo se usmerimo levo, proti zahodu, ko po nekaj metrih zagledamo gozdno cesto, ki zavije desno, strmo v gozd. Potok je na naši desni strani. Nadaljujemo po tej poti naprej in na vrhu se rahlo položi. Cesta oz. gozdna pot za potrebe spravila lesa je v fazi gradnje. Iskreno priznam, da sem se čudila nad načinom gradnje, saj sem imela občutek, da se bo zdaj zdaj utrgal kakšen zemeljski plaz. Ko pridemo do konca poti, se le-ta zoži na širino stezice, ki preči potok Hladnik in se znova začne strmo ob potoku dvigovati. Žuborenje potoka je tokrat na naši levi strani, okljuki pa vas hitro pripeljejo do travnika, kjer se začne planina Grajšica. Na tej visokogorski planini se v poletnih mesecih pase ogromna čreda ovac, ki me je tudi prijazno pozdravila tisto zgodnje jutro. No, na koncu sem se jih kar rahlo prestrašila, saj so se v diru spustile proti meni, a ni bilo nič hudega.

Planino prehodimo po levi strani bajerčka z vodo, nato pa se začnemo med rušjem vzpenjati proti vrhu Kresišča, ki je na naši desni strani. Že od daleč se vidi križ na njegovem vrhu. Praktično kjerkoli po južni strani lahko pridemo na vrh, le previdni moramo biti, kajti rušje je mestoma zelo gosto, trave pa strme. Razgled z vrha je veličasten: na levi je karavanška lepotica Kepa, pred nami pa se bohoti tisto najlepše in najvišje Triglav, Škrlatica, Špik, Jalovec, Mangart. Le kaj več bi si človek še želel? Do Kresišča potrebujemo od lovske koče uro in pol.

Z vrha Kresišča se spustimo po grebenski poti, ob mejnih kamnih, ki nas pripeljejo na sedlo pod njim. Na to sedlo se lahko povzpnemo tudi s planine, če nimamo ravno želje, da bi hodili med gostim rušjem. Neoznačeno pot nadaljujemo naprej po grebenu. Pot je več kot očitna, lahko sledljiva. Značilnost grebenskih poti je, da gredo gor in dol itd., in tudi ta je taka. Na naslednjem sedlu nas proti Maloškemu Poldnevu/Mallestige Mittagskogel usmeri avstrijska markacija oz. pot številka 683. Čaka nas strm vzpon po rušju, kjer je velika možnost zdrsa, zato previdno. Kmalu na svoji desni strani zagledamo strme skale, ki navpično padajo v Avstrijo, na skrajnem desnem robu ene od njih pa križ. Aha, Maloško Poldne. Na križišču poti, zavije levo pot proti Trupejevemu Poldnevu, mi pa skrenemo desno. Pot so strmo spusti med drevesnimi koreninami, mimo skal in za vnovični vzpon nam pomaga jeklenica. Mestoma je rahlo prepadno, torej previdno. Po drobni poti pridemo do križa, ki krasi vrh Maloškega Poldneva.

Če imate še dovolj energije in če vam to vreme dopušča, vam predlagam, da nadaljujete še do Trupejevega Poldneva in se nato skozi Železnico in Jermanov graben vrnete nazaj do izhodišča, Srednjega Vrha. Če pa se želite vrniti po osvojitvi Maloškega Poldneva nazaj v dolino, pa pri drevesu, ki ima markacijo z oznako poti 683, zavijete desno proti planini in se po travniku vrnete nazaj do bajerja na začetku planine, nato pa po poti vzpona.

Nadmorska višina: 1838 m

Višinska razlika: 878 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 5 zvezdic