Uspeh na maturi samo pika na i

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / nedelja, 4. oktober 2009 / 06:00

Med elito slovenskih maturantov se je zapisala tudi Petra Krt iz Gimnazije Kranj, ki je ob razglasitvi rezultatov sredi julija sicer imela "zgolj" 33 točk, po vpogledu v izpitno dokumentacijo in ugovoru na oceno pa je na koncu zbrala vseh 34 možnih točk.

Na podlagi česa si se odločila za vpogled v izpitno dokumentacijo in nato tudi za ugovor na oceno?

»Odločila sem se, ker mi je samo pri matematiki zmanjkala ena točka. V bistvu mi je do ocene 8, ki je na maturi najvišja možna ocena za višji nivo, zmanjkalo samo 0,17 odstotka. Najprej mi je bilo vseeno, saj sem bila vesela že 33 točk. Razen tega sem imela slab občutek ...«

Zakaj slab občutek?

»Pri prvem testu, slovenščini in slovnici, mi je zmanjkalo časa pri pisanju. Tudi pri kemiji sem počela neumnosti.«

Kdo te je potem spodbudil, da si se vseeno odločila za vpogled?

»Na dan, ko smo izvedeli za rezultate, je bila na šoli slavnostna podelitev spričeval. Razredničarka mi je takoj rekla, naj grem vsaj pogledat, tudi drugi profesorji so me naredili nervozno. Obenem so dobili tisti, ki so zbrali vse točke, tudi lepe nagrade ... Nič nisem imela izgubiti.«

Veliko pa si pridobila …

»S profesorico matematike Mojco Lokar sva šli pogledat, kje bi lahko pridobila točke. Na koncu sva našli kar štiri točke več, kar je ogromno. Zato sem bila zelo vesela, sploh pa hvaležna profesorici, ki me sicer ni učila, pa je šla kljub temu z mano.«

Kakšen je bil občutek, ko si ugotovila, da si z ugovorom uspela in da si celo zbrala vseh 34 možnih točk?

»Takrat sem bila ravno na Islandiji, kjer je bil moj mobilni telefon ves čas brez signala. Zato sploh nisem takoj izvedela, čeprav mi je mami poslala sporočilo, ampak šele kakšen teden kasneje, ko sem bila že doma. A takrat sem bila že tako ali tako vpisana na fakulteto, tako da ni bilo tako pomembno.«

Torej ta točka razlike ni bila tako usodna?

»Ne, pomembno je bilo samo zame, saj sem že prej vedno imela dobre ocene. To je bila samo pika na i.«

Kje boš nadaljevala študij?

»Zadnji dan pred oddajo prijavnic za vpis sem se odločila za študij medicine, predvsem zato, ker zdravnikov primanjkuje in so tudi zato čakalne dobe zelo dolge. To sem tudi sama izkusila, a za nekatere to lahko pomeni, da bo že prepozno, ko bodo prišli na vrsto.«

Kakšne težave si imela, da si morala čakati na zdravnika?

»Zaradi lokostrelstva imam težave z zapestjem. Vleče se že štiri leta, pošiljali so me od enega do drugega, zdaj pa sem končno prišla do zdravnika, ki se je zavzel zame in me čaka operacija.«

Glede na to, da se ti s takim rezultatom odpirajo praktično vsa vrata, me zanima, ali mogoče razmišljaš tudi o študiju v tujini?

»Zagotovo bom šla na izmenjavo kam v skandinavske dežele ali Španijo. Vem, da greš lahko v okviru projektov na medicinski fakulteti tudi v Afriko, a se še nisem točno pozanimala. To bi bila zanimiva izkušnja, pa še pomagaš.«

Omenjala si, da se ukvarjaš z lokostrelstvom …

»Z lokostrelstvom se ukvarjam štiri leta. Nastopam v državni mladinski in tudi članski reprezentanci. Trenira me Samo Medved, ki je dvakrat nastopil na olimpijskih igrah. Zaradi poškodbe je zdaj lokostrelstvo na stranskem tiru, a upam, da se bom še lahko resno ukvarjala s tem. Imela sem visoke cilje, želela sem nastopiti celo na olimpijskih igrah. Zaradi operacije pa bom zdaj izgubila leto.«

Pred dnevi se je začelo novo študijsko leto – s kakšnimi občutki se podajaš na študijsko pot?

»Upam, da se ne bo toliko za učiti in da bom imela tudi kaj prostega časa, saj so me mnogi strašili s tem. A mislim, da če se znaš organizirati, se vse da.«