Dediščina brez vrednosti

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Avtomobilizem / petek, 2. oktober 2009 / 06:00

Test: Opel Insignia 2.0 16V Turbo Sport

Je že tako, da včasih dolgoletna tradicija in dediščina ne pomenita veliko ali skoraj nič. To velja tudi v avtomobilskem svetu, zato ni nobeno presenečenje, da je lani nova Oplova Insignia temeljito pometla s filozofijo in dediščino svoje predhodnice Vectre. Z novim modelom srednjega razreda so namreč pri Oplu naredili temeljito stilsko preobrazbo in če ne bi imela Insignia spredaj maske z dovolj opaznim logotipom, bi jo bilo mogoče pripisati tudi kakšni drugi znamki. Oblikovalci so šli tokrat v smer zaobljenih karoserijskih potez, s čimer so ukrojili precej športno nastrojeno limuzino, ki ima lahko štiri vrata ali s petimi prtljažnimi kombilimuzinski zadek. Insignia zna v večji meri očarati spredaj, kjer izkazuje moč svojega karakterja, tudi bočne linije delujejo dinamično, medtem ko je zadek dokaj konfekcijski.

Zunanja dolžina obeta obilo notranjega prostora, ki je potnikom na voljo tudi na zadnji klopi. Sprednja sedeža sta zasnovana dokaj športno, nizko sedenje pa napeljuje, da je za ta avtomobil treba imeti zdravo hrbtenico. Oblikovna revolucija se nadaljuje tudi pri zasnovi armaturne plošče, ki je očarljiva predvsem z velikimi in dobro preglednimi merilniki, precej manj pa s sredinsko konzolo, kjer so nameščeni gumbi za uravnavanje radijskega sistema in klimatske naprave. Tukaj se Oplovi notranji arhitekti iz prejšnjih kritik še niso naučili veliko, saj so gumbi za upravljanje še vedno premalo različni in izstopajoči, svoj delež k zapletenosti upravljanja pa doda še nerodno nameščen sredinski gumb na sredinski konzoli, skupaj z informacijskim zaslonom z meniji, ki vozniku odvračajo pozornost s ceste in ga spravljajo ob živce. Več občutka bi lahko pokazali tudi za plastiko, ki je zelo občutljiva za vsak dotik in milo zaječi ob vsaki že malce občutnejši cestni grbini. Insignia torej v potniški kabini izkazuje predvsem prostornost, ki se nadaljuje tudi v nadpovprečnem prtljažnem prostoru.

Veselje na voznikov obraz spet zvabi bencinski 2,0-litrski turbinsko podprti štirivaljnik. Pogonski stroj ponudi kar nekaj športnih užitkov, pospeški so na trenutke skoraj pregrobi, moč in navor popolnoma zadoščata za tekočo in dinamično vožnjo, užitke dopolni še dokaj gladko tekoč šeststopenjski ročni menjalnik, ki pa vselej le ne more slediti motorni energiji. Odločno pritiskanje stopalke na plin ima za posledico krepko višjo porabo goriva, kot jo obljublja tovarna, saj se brez sramu povzpne tudi do 12,8 litra na 100 kilometrov. Ampak, kdor kupuje avtomobil s športnim karakterjem, pač mora računati tudi na to, manj prijetno uporabniško plat. Poleg tega Insignia z dodatnim športnim programom režima delovanja motorja, čvrstosti krmiljenja in trše nastavitve podvozja lahko ponudi še dodatne možnosti, ki jih nekateri tekmeci še ne premorejo.

Dediščina preteklosti je torej lahko zlahka pozabljena, prihodnost pa je vsaj navidezno dokaj svetla, če se v avtomobilskem svetu ne zgodi še kaj pretresljivega.

Osnovni tehnični podatki

Mere: d. 4,830, š. 1,858, v. 1,498 m, medosje 2,737 m

Prostornina prtljažnika: 520/1465 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 1538/2135 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, turbobencinski

Gibna prostornina: 1998 ccm

Največja moč pri v/min: 162 kW/220 KM pri 5300

Največji navor pri v/min: 350 pri 2000

Najvišja hitrost: 242 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 7,6 s

Poraba goriva po EU norm.: 12,6/ 6,7/ 8,9 l/100 km

Emisija CO2 g/km: 197 (Euro IV)

Maloprodajna cena: 28.420 EUR

Uvoznik: GM SEE, podružnica Ljubljana