Pokoj se nam odmika

V prihodnjih dveh letih lahko pričakujemo modernizacijo pokojninskega sistema, od leta 2015 naprej pa vzpostavitev novega. Ta bo zadel generacijo ljudi, ki bodo takrat mlajši od 55 let.

Zakaj spremembe v pokojninskem sistemu, ki se je nazadnje spreminjal leta 2000? Zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti pokojninske blagajne, saj zagotavljanje trenutne ravni pokojnin po letu 2020 brez sprememb ne bo mogoče, zatrjuje predlagatelj pokojninske reforme, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Demografske spremembe v družbi imajo za posledico, da je vse več tistih, ki iz pokojninske blagajne dobijo, in vse manj tistih, ki vanjo vplačujejo. Še leta 1990 je razmerje med zavarovanci in upokojenci znašalo 2 proti 1, lani je bilo to razmerje še 1,7. Za Slovenijo je značilno zelo zgodnje upokojevanje, saj je povprečna pokojninska doba vseh upokojencev decembra lani znašala 32 let in dva meseca, daleč od zastavljenih 40 let. Tudi povprečna starost ob upokojitvi je nizka in je znašala 57 let in 6 mesecev za ženske ter 60 let in 9 mesecev za moške, predvideni polni starosti pa sta 61 in 63 let.

V pokoj naprej pri 60. letu

Dostojne in primerne pokojnine ter finančna vzdržnost pokojninskega sistema sta glavna cilja modernizacije, ki bo trajala od leta 2011 do 2015, z več ukrepi pa naj bi dosegli povečanje deleža aktivnih zavarovancev s podaljševanjem delovne aktivnosti, ohraniti solidarnost v pokojninskem zavarovanju, informirati posameznike o višini zbranih sredstev in pričakovani pokojnini, vzpostaviti odvisnost med vplačili in izplačili, pokojninski sistem pa naj bi bil v celoti v funkciji zavarovanja za starost, zaradi česar bi izločili institute, ki bolj sodijo v socialno sfero. Bistvena novost sta polna in minimalna starost ob upokojitvi in izenačitev pogojev za moške in ženske. Polna starost se bo dvignila na 65 let, minimalna na 60. Sedaj ima Slovenija najnižjo minimalno starost, saj za moške znaša 58 let in za ženske 56 let in 4 mesece. Vse druge članice EU imajo višjo, najvišjo denimo Norveška, 67 let. Kasnejši odhod v pokoj bodo spodbujali t. i. bonusi, prezgodnje upokojevanje pa preprečevali malusi. Pribitki in odbitki bodo za vsak mesec pred dopolnjeno starostjo ali po njej znašali 0,3 odstotka (3,6 odstotka na leto), predlog pa uvaja dodatni bonus tudi za tiste, ki še po dopolnjeni polni delovni dobi ostanejo v službi. Za te bi vsako leto prineslo dva odstotka višjo pokojnino brez omejitev povišanja. Doslej so bili v veljavi tudi časovni bonusi, za vojaščino, leta študija in za otroke, česar naj poslej ne bi bilo več. Tako so denimo leta 1999 uvedeni časovni bonus za otroke, ki je imel namen spodbujati rodnost, pri odhodu v pokoj večinoma uveljavljali moški, je ob predstavitvi novosti v pokojninskem sistemu povedal Peter Pogačar z ministrstva za delo, vodja delovne skupine za pripravo pokojninske reforme. Ostale pa naj bi pravice za tiste, ki so se zaposlili pred 18. letom starosti.

Pokojnina na navideznem računu

Spremembe naj bi vzpostavile tudi večjo prožnost in odprtost sistema delne upokojitve. Podaljšalo se bo obračunsko obdobje za odmero pokojnine. Sedanji način odmere z upoštevanjem najugodnejših 18 let zavarovalne dobe po mnenju predlagateljev ni pravičen, zato predlagajo odmero z obračunskim obdobjem zaporednih 35 let. Pravijo tudi, da ima naša država v primerjavi z drugimi v Evropi najkrajše obdobje za odmero. V prihodnje naj bi se od vsakega dela, tudi pogodbenega ali študentskega, obračunavali prispevki za pokojninsko dobo. Iz pokojninskega sistema bi izločili socialne transferje, tako denimo varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo, kar naj bi se v prihodnje izplačevalo iz drugih virov. Ena od novosti je tudi vzpostavitev poklicnega pokojninskega zavarovanja, namen pa je možnost črpanja predčasne pokojnine za tiste delavce, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih. Prostovoljno dodatno zavarovanje pa bi posodobili tako, da bi uveljavili vzajemni pokojninski sklad, ki bi deloval učinkovito in pregledno, ločiti pa bi kazalo tudi individualno in kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, da bi lažje razmejili drugi in tretji pokojninski steber.

Spremembe bodo postopne

Večje spremembe pa se obetajo po letu 2015. Sedanjih upokojencev in tistih, ki bodo 1. januarja 2015 že stari 55 let, ne bodo doletele. Za vse ostale pa se bodo spremembe postopno uveljavljale do leta 2025. Po švedskem vzoru bo ta sistem uveljavil t. i. virtualne račune. Na navideznem računu (navideznem zato, ker se zbrani prispevki sproti izplačujejo aktualnim upokojencem) vsakega zavarovanca se bodo evidentirali vsi vplačani prispevki, višina pokojnine pa bo odvisna od višine vplačanih prispevkov, od dolžine plačevanja in od pričakovane preostale življenjske dobe posameznikove generacije ob njegovi upokojitvi. Posameznik bo imel vpogled v račun, dobil bo informacijo o vrednosti vplačanih prispevkov in tudi o višini pričakovane pokojnine.

To se nanaša na prvi pokojninski steber, ki bo tudi naprej predstavljal obvezno pokojninsko zavarovanje, polnili pa ga bodo prispevki delavcev in delodajalcev. Spremenjeni sistem pa bo uvedel še t. i. ničelni steber, ki bo vsakomur zagotavljal univerzalni dohodek in bi bil vezan na vstopno starost 65 let ali morebitno kasnejšo upokojitev, v praksi pa bi predstavljal del prvega stebra. S tem bi ohranjali tudi solidarnost v sistemu. V drugem stebru bosta obvezno dodatno in prostovoljno pokojninsko zavarovanje s premijami delavcev in delodajalcev, v tretjem pa varčevanja in zavarovanja, ki bi jih s premijami vplačevali zavarovanci sami.