Letos manj tujih delavcev

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Slovenska in gorenjska podjetja letos zaposlujejo manj tujcev, kljub temu pa je pri nas zaposlenih tujcev kar za tretjino brezposelnih oseb.

V zadnjih mesecih leta 2008, še bolj očitno pa letos so se kot posledica svetovne gospodarske krize razmere na trgu dela poslabšale. Gibanje zaposlovanja se je obrnilo v negativno smer, brezposelnost je začela naraščati. »Glede na letošnja pričakovanja, da bo upadel obseg aktivnosti v dejavnostih, v katerih so se največ zaposlovali tujci, in napovedanemu dvigu stopnje brezposelnosti, smo ocenili, da se bo povpraševanje po zaposlovanju ustrezne delovne sile iz tujine (tretje države) zmanjšalo, zato je bila za leto 2009 določena nižja skupna kvota v višini 24 tisoč delovnih dovoljenj, kar je osem tisoč manj kot leto poprej,« politiko podeljevanja delovnih dovoljenj za tujce pojasnjuje Metka Barbo Škerbinc, vodja Službe za zaposlovanje in delo tujcev pri centralni službi zavoda za zaposlovanje.

Zaradi spremenjenih razmer je minister Ivan Svetlik spremenil pravilnik, tako da ni več postopka izdaje dovoljenja za zaposlitev brez preverjanja trga dela za tujce z deficitarnimi poklici. Sprememba, ki je stopila v veljavo aprila, je že vplivala na upad vlog za pridobitev dovoljenja. Zaradi nadaljnjega slabšanja razmer je vlada sprejela uredbo o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev (junija letos), ki je še dodatno zaščitila domači trg dela.

Nujno potrebujemo tuje zdravnike

»Trenutno težav s pridobivanjem delavcem nimamo, drži pa, da smo v preteklih letih zaradi pomanjkanja kadrov zaposlovali tudi tujce. Tudi danes je še nekaj delavcev iz Bosne in Hercegovine v proizvodnji, vendar so bili pri nas že pred krizo in jim nismo odpovedali pogodbe,« pravi Gregor Žontar, predsednik uprave Marmorja Hotavlje. Pred leti so zaposlovali tudi delavce s Slovaškega, vendar so z njimi težje vzpostavili komunikacijo, prihajalo je do napak v proizvodnji. »Na Gorenjskem danes manjka vsaj deset splošnih, družinskih zdravnikov in še dva pediatra in trije do štirje zobozdravniki,« pravi Jože Vetrnik, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske. Ta mesec sta v Škofji Loki začela z delom dva tujca – ginekolog in pediatrinja, Vetrnik pa je potrdil, da se pogovarjajo tudi z drugimi tujimi zdravniki.

»V družbi Sava Hoteli Bled kljub gospodarski krizi žal občutimo pomanjkanje gostinskih delavcev, zlasti kuharjev in pomivalk posode deloma pa tudi sobaric,« pravi direktor Fedja Pobegajlo. Prednost sicer namenjajo domačim delavcev iz lokalnega okolja, vendar so bili lani za eno leto prisiljeni zaposliti enajst delavcev iz Bosne in Hercegovine, saj jih v Sloveniji enostavno niso dobili. Letos se za tovrstni ukrep zaradi negotove situacije v prvi polovici leta niso odločili, saj so poskušali število zaposlenih čim bolj prilagajati dejanski zasedenosti hotelov.

Med tujci tudi vodilni

»Vsak, ki je zaposlen v mednarodni korporaciji in si želi uspešne kariere, pričakuje, da bo napoten na delovno mesto zunaj svojega domačega kraja oziroma države,« pravi David Di Silva, direktor (kranjskega) Veyanca in še dodaja, »osebno o tem nisem veliko razmišljal in mogoče prav zato nisem bil pripravljen na izziv. Kljub temu sem odločitev za Slovenijo sprejel v 24 urah. Kljub temu je bilo težko, predvsem zaradi sorodnikov in prijateljev.«

Nadaljuje, da ob prihodu z dovoljenji ni imel težav, saj so bili v ta proces vpleteni sodelavci s kadrovskega področja. »Vsaka država ima pač svoja pravila in upravne postopke, ki jih je potrebno spoštovati in slediti. Vsak tak sistem pa je vedno mogoče izboljšati,« razloži Di Silva. Vetrnik po drugi strani pravi, da bi lahko pritegnili več tujih zdravnikov, če bi bil sistem bolj prožen za tujce iz držav nečlanic EU: »Kandidat mora opraviti tečaj slovenskega jezika, v tem času mu priznavajo diplomo pri zdravniški zbornici, kjer mu tudi dodelijo čas dokazovanja po slovenskih klinikah, pridobiti mora tudi delovno vizo in si zagotoviti prebivališče.« Zaradi dolgotrajnega postopka pa marsikateri izgubi voljo in je to resna ovira pri zaposlovanju v Sloveniji.

Metka Barbo Škerbinc pravi, da je v primeru zdravnikov možno pridobiti dovoljenje za delo ali zaposlitev najkasneje v 30 dneh, povprečna doba reševanja je 14 do 21 dni. »Seveda pa je potrebno za v tujini pridobljeno diplomo speljati postopek priznavanja in vrednotenja v Sloveniji. Ti postopki pa morda ustvarjajo vtis, da je naš postopek dolgotrajen, vendar se to ne nanaša na izdajo delovnega dovoljenja,« dodaja sogovornica iz zavoda. Kljub temu so z izdajo dovoljenj nezadovoljni tudi v drugih, pogojno rečeno manj zahtevnih panogah. »Z delavci iz Bosne smo zelo zadovoljni, postopek za njihov prihod pa je zelo zapleten, predvsem v našem primeru, ko potrebujemo sezonske delavce oziroma za določen projekt. Na hitro smo tako potrebovali večje število delavcev, pristojni pa so imeli kar 60 dni za odločitev. Te roke je treba skrajšati,« pojasnjuje Žontar.

Izobraževanje mladih za deficitarne poklice

V družbi Sava Hoteli Bled so ubrali drugo pot. Trudijo se, da bi za gostinske poklice navdušili čim več mladih. Sodelujejo s srednjo šolo v Radovljici in Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem na Bledu, dijakom gostinskih smeri ponujamo štipendije ter jim omogočajo opravljanje prakse in počitniškega dela, s čimer lahko dokaj zgodaj odkrijejo najbolj nadarjene in perspektivne. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje bodo izvajali dokvalifikacije in prekvalifikacije težje zaposljivih poklicev. Direktor Pobegajlo ocenjuje, da je v Sloveniji problematičen splošen upad ugleda vseh strokovnih poklicev: »Vse bolj prevladuje prepričanje, da samo s srednjo ali poklicno šolo posameznik ne more biti uspešen in zadovoljen v svojem poklicu.«

Ali v času gospodarske krize slovenska podjetja sploh zaposlujejo tujce? »Zaposlovanju tujcev se ni možno izogniti,« pojasnjuje Škerbinčeva. Letos se je največ tujih delavcev zaposlilo na področju gradbeništva, gostinstva, prometa, trgovine, … Da bi manj čakali na okulista, pediatra, …, tudi Gorenjci radi sprejmejo tuje zdravnike, Jože Vetrnik pravi, da so izkušnje le pozitivne. Na drugi strani David Di Silva, ki prihaja iz Južnoafriške republike, pravi, da je življenje v Sloveniji enostavno: »Če bi se preselil v Pariz ali London, bi bil danes verjetno že doma. Živeti v Sloveniji pa je užitek. Kljub temu da so se moje delovne obveznosti in odgovornosti razširile še na Azijo in Pacifik, še vedno delo opravljam in vodim iz Slovenije.« Dodaja željo, da mu nikoli ne bo treba zapustiti Slovenije: »Verjetno to ne bo mogoče, sem pa za vedno postal ambasador Slovenije.«

Število izdanih delovnih dovoljenj

Vir: Zavod RS za zaposlovanje