Doletela bo prihodnje generacije

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so predstavili predlog izhodišč za pokojninsko reformo.

Ljubljana - Predstavila sta jih minister Ivan Svetlik in generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar. Minister je dejal, da je modernizacija pokojninskega sistema nujna, če želimo tudi za prihodnje generacije upokojencev zagotoviti dostojne pokojnine. Ne bo posegala v temelje pokojninskega sistema, torej dostojne državno zagotovljene pokojnine znotraj prvega stebra, solidarnost, redistribucijo in medgeneracijski sporazum. Spremembe bodo postopne in ne bodo imele večjih posledic za aktualne upokojence ali tiste tik pred upokojitvijo. Povečala se bosta tudi preglednost in učinkovitost celotnega sistema, kar bo državljanom dalo vpogled in vpliv na višino svoje pokojnine ob upokojitvi. Spremembe so povezane s podaljševanjem polne starostne meje za upokojitev (ki bo za oba spola 65 let) in minimalne starosti (60 let), s pribitki za kasnejše in odbitki za zgodnejše upokojevanje ter izenačitvijo starosti za oba spola. Posebna pozornost bo ob tem namenjena tistim, ki so začeli delati pred osemnajstim letom (časovni bonus), tistim, ki delajo na zdravju nevarnih delovnih mestih (poklicna pokojnina), in kljub izenačitvi tudi ženskam (še vedno dve leti krajša pokojninska doba).

Generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar je podrobneje predstavil predlog izhodišč, ki izhaja iz dveh temeljnih ciljev, in sicer iz dostojne in primerne pokojnine ter finančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Podaljšano bo obračunsko obdobje za odmero pokojnine, in sicer s sedanjih 18 na 35 let. Ukrep »vsako delo šteje« bo pomenil, da se bodo v pokojninsko blagajno vplačevali prispevki tudi od študentskega dela, pogodbenih razmerij in podobno. Iz pokojninskega sistema bodo izločili čiste socialne transferje. Temelj sistema bodo še naprej pokojninski stebri: ničelnega bo predstavljal univerzalni državljanski dohodek, prvega obvezno pokojninsko zavarovanje s prispevki delavcev in delodajalcev, druge obvezno dodatno in prostovoljno pokojninsko zavarovanje s premijami delavcev in delodajalcev, tretjega pa varčevanja in zavarovanja s premijami zavarovancev. Novost bo tudi informiranost posameznika o višini zbranih sredstev in pričakovani pokojnini, o t. i. virtualnem računu.

Neformalna izmenjava mnenj s socialnimi partnerji že poteka (prvi odziv sindikatov je bil burno nasprotovanje), uradna bo na ekonomsko socialnem svetu 2. oktobra, nato bo javna razprava, predlog zakona pa naj bi v postopek vložili na začetku prihodnjega leta. Modernizacija sistema naj bi zaživela leta 2011, novi sistem pa bi začeli uvajati leta 2015 in bo že zajel ljudi, rojene po 1. januarju 1960. V celoti pa bi se spremembe uveljavile do leta 2025.