Tehnologija, ki kazi naravo, a brez nje tako težko živimo.

Podrta gora

Dobrač (2166 m) - Ste pomislili na tisto Podrto goro v verigi spodnjebohinjskih gora? Ne, še ena je, ki je dobesedno podrta že nekaj stoletij, ko je klonila pod silo uničujočega potresa. Turistično dostopen dvatisočak.

Pisalo se je leto 1348, ko se je ob silovitem potresu v Ziljsko dolino zrušilo skalovje z Dobrača, mogočnega masiva, ki ga opazimo tako s Karavank kot z Julijcev. Še danes so dobro vidne posledice potresa, ki je spremenil tudi strugo Zilje, ki je takrat poplavila dobršen del doline. Vrh njega danes stoji stolp avstrijske televizije, ki v višino meri krepko čez 150 metrov.

Najlažji dostop do Dobrača je, če se zapeljemo čez Korensko sedlo na avstrijsko stran in v dolini zavijemo desno proti Beljaku / Villachu. Sledimo oznakam za Spittal. Ko v Beljaku opazimo smerokaz za beljaške toplice Warmbad, zavijemo levo. Kmalu smo v Judendorfu, kjer cesta zavije desno na Villacher Alpenstrasse / Beljaška alpska cesta. Na začetku se plača cestnina v višini 13 evrov. Tukaj droben nasvet: če boste dovolj zgodnji, vam ne bo treba plačati nič, saj v mitnici ni nikogar. Kakor vam volja, torej! Ceste je skoraj 20 kilometrov in pripelje vas na Rosstratte, na nadmorsko višino 1732 metrov, kjer je parkirišče in planinsko gostišče Rosstrattenstüberl. Od tu naprej bo pa potrebno peš.

Možnosti sta dve in svetujem naslednje: odpravimo se po makadamski cesti, mimo prvega pašnika, kjer nas na razpotju desno, še naprej po makadamu, usmeri pot št. 291 oz. 294. Jaz pa predlagam, da gremo levo, na ozko pot, ki nas mimo umetniško oblikovanega simbola za zrak popelje po južnem robu Dobrača. Prijetna, čudovita potka je sicer neoznačena, a dobro shojena in vidna, zato ni težav. V poletnih mesecih še kako prija, saj poteka v senci, kar je vsekakor zelo dobrodošlo. Po približno pol ure hoje pridemo na sedlo, kjer se pot rahlo postavi pokonci in poteka med ruševjem. Strmo se dvignemo na greben in pred seboj že zagledamo televizijski stolp. Videti je zelo blizu, a poti do njega je še kar nekaj. Proti stolpu hodimo skoraj po robu in s tem nam pot nudi odličen razgled na plaz oz. na podrtijo, ki je posledica potresa izpred več kot šeststo let. Vzporedno z našo potjo poteka tudi makadamska cesta, ki jo obiskovalci Dobrača običajno uporabijo za vzpon. Mi se bomo po tej cesti vrnili. Tik pod vrhom bomo naleteli na markacije, saj se nam bo z desne strani priključila markirana pot.

Ob stolpu je planinski dom Ludvig - Walter Hütte, tik pred njim pa naša pot zavije do nemške cerkvice, ki smo jo opazovali že ob vzponu. Od daleč je bila videti kot miniatura, kot nekakšna maketa gradu. Omenjena cerkev je najvišje stoječa cerkev v Evropi. A to še ni pravi vrh Dobrača. S prvega vrha se rahlo spustimo in povzpnemo do mogočnega križa, znak upanja in miru, pod katerim stoji slovenska cerkev. Lahko dostopen vrh nam postreže z veličastnim razgledom: Vzhodni in Zahodni Julijci, vzhodne Karnijske Alpe, Visoke Ture z najvišjim Velikim Klekom /Grossglocknerjem.

Z vrha bomo sestopili po makadamski cesti, po kateri se da s terenskimi avtomobili pripeljati tudi do planinskega doma. Takoj pod vrhom se pot strmo spusti, nato pa sledi enakomeren spust, ki pravzaprav obide planoto Dobrača. Vmes nam bo na pašnikih družbo delala živina.

Obisk Dobrača je tudi obisk Naravnega parka Dobrač, ki je bil leta 2008 tudi razglašen za park leta. Park je zanimiv predvsem po izrazitem kraškem svetu, ki ga krasi več kot dvesto jam, izraziti pa sta tudi flora in favna; gladiole in kamnokreč sta edinstveni za ta del Avstrije. Zaradi dokaj tople klime uspeva črni bor. Pestro je tudi živalstvo: smaragdni kuščar, škorpijon, modras, netopirji, več kot devetsto vrst različnih metuljev, 125 vrst ptičev, vidite pa lahko celo planinskega orla in medveda. A brez skrbi! Da bi videli slednja dva, morate imeti res veliko srečo!

Nadmorska višina: 2166 m

Višinska razlika: 434 m

Trajanje: 3 ure

Zahtevnost: 2 zvezdici

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Preddvor / sobota, 29. junij 2019 / 18:41

Svoj domači kraj bodo predstavljali turistom

Zavod za turizem Preddvor je letos izšolal deset novih lokalnih turističnih vodnikov. O tem, kako bodo domači kraj predstavljali turistom, jih je na pogovornem večeru izprašala Ivka Sodnik, župan pa j...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / četrtek, 16. junij 2011 / 07:00

Olimpijski triatlon

Triatlon je član olimpijskih športov od leta 2000 v Sydneyju. Je mlad šport, sestavljen iz plavanja, kolesarjenja in teka. Prvi začetki triatlona segajo v leto 1974, ko so v Kaliforniji pripravil...

GG Plus / četrtek, 16. junij 2011 / 07:00

Gorenjca po vrhovih Julijcev

Franci Teraž in Mirko Janjatovič se pripravljata na velik izziv: v čim krajšem času se povzpeti na deset najvišjih vrhov v Julijskih Alpah.

Zanimivosti / četrtek, 16. junij 2011 / 07:00

Svetovni festival tržiških bržol

Tržič - Da tradicija kuhanja tržiških bržol ne bo šla v pozabo, vas Turistično društvo Tržič v soboto od 8. ure dalje vabi na 3. Svetovni festival tržiških bržol v atrij Občine T...

Zanimivosti / četrtek, 16. junij 2011 / 07:00

Na semnju postregli s svežimi štruklji

Kokra - V Kokri so v nedeljo na trgu pred župnijsko cerkvijo pripravili šesti semenj. Obiskovalce, med katerimi je bil tudi preddvorski župan Miran Zadnikar, je uvodoma v imenu o...

Gospodarstvo / četrtek, 16. junij 2011 / 07:00

Določitev dejanskega uporabnika zemljišč

Kranj - Lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč so običajno tudi njihovi uporabniki, so pa tudi primeri, ko zemljišče dejansko koristi nekdo drug na podlagi ustnega dogovora ali...