Študij, prilagojen potrebam na trgu dela

Na Fakulteti za organizacijske vede Kranj se letos izobražuje že petdeseta generacija študentov. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z dekanom dr. Markom Ferjanom.

Kako bi na kratko strnili petdesetletno zgodovino Fakultete za organizacijske vede Kranj?

»Že leta 1958 so zaradi potreb po kadrih, ki jih izobražuje današnja fakulteta, ustanovili Zavod za izobraževanje Kranj. Z izobraževanjem pa je zavod začel leto kasneje, zato petdesetletnico praznujemo letos. Seveda je fakulteta v svoji zgodovini doživljala vzpone in padce, a nedvomno je s svojim izobraževalnim, raziskovalnim in svetovalnim delom ter mednarodnim sodelovanjem pomembno prispevala k razvoju regije, države in tudi širše.«

Katere so bile pomembnejše prelomnice v zgodovini fakultete?

»Prva je bila že začetek izobraževanja, druga pa raziskovalno delo, ki se navzven kaže tudi preko konferenc. Organiziramo dve izjemno odmevni konferenci, in sicer portoroško, ki ima že 29-letno tradicijo, in blejsko, ki smo jo lani organizirali 23. leto po vrsti. Pomemben mejnik je seveda tudi ustanovitev mariborske univerze. Ne smemo namreč pozabiti, da je univerza tista, ki bedi nad kakovostjo. Povsem novo obdobje v zgodovini fakultete pa se je začelo s selitvijo v nove prostore leta 1998.«

Lani ste ob prevzemu funkcije dekana zaposlenim in študentom obljubljali »mirno plovbo«. Očitno pa brez neviht, ki se vsake toliko časa pojavijo na obzorju, vendarle ne gre?

»Vsak krmar išče optimalno pot. Tudi sam sem izbral pot, za katero menim, da je optimalna. Jasno pa je, da so na zahtevnih poteh tudi ovire, ki jih sposobni ljudje – in teh na fakulteti ni malo – prepoznajo in so jim kos. Poti do uspeha brez premagovanja ovir, turbulenc in naporov pa seveda ni.«

Ali ste že našli izpitno polo poslanca Branka Mariniča, ki bi verjetno razjasnila nejasnosti v zvezi s tem, ali je namesto njega kdo drug opravljal izpit iz nemškega jezika?

»Vse dokumente, ki smo jih imeli na fakulteti, sem brez zadrževanja takoj posredoval Dragu Kosu, predsedniku komisije za preprečevanje korupcije. Sam pa ne morem vedeti, kdo je pred štirimi leti pristopil k izpitu. Če bi to vedel in bi bilo to podprto z materialnim dokazom, bi morda ravnal drugače, kot sem. V tem primeru pa razen izgovorjenih in zapisnih besed nimam nobenega drugega materialnega dokaza, da bi ravnal drugače.«

Kako bi sami ocenili minulo leto?

»Minulo leto je bilo izjemno naporno. Med drugim smo bistveno izboljšali delo računovodstva in drugih strokovnih služb. Prav kakovostno delo strokovnih služb je po mojem ključni faktor, da se v prihodnje ne bi dogajale kake nepravilnosti. Prenovili smo tudi bolonjske študijske programe in prvič organizirali poletno šolo. Podpisali smo več pogodb o sodelovanju s tujimi fakultetami in nenazadnje dobili dva nova redna profesorja. Konec maja smo pridobili tudi akreditacijo ECBE – to pomeni, da so tudi po ugotovitvah tujih evalvatorjev naši študijski programi povsem mednarodno primerljivi.«

Ob nastopu funkcije dekana ste še zagotovili, da se boste trudili na fakulteti vzpostaviti stabilno delovno okolje – vam uspeva?

»Delovno okolje je, mislim, stabilno, saj smo samo v prvi polovici leta prijavili več kot dvajset raziskovalnih projektov. To pomeni, da se zaposleni zavedajo, da se je za uspeh treba truditi in večina zaposlenih je izjemno pripravljena sodelovati zlasti na področju raziskovanja. Izobraževalni proces pa že prej ni bil problematičen.«

Ob tem je v maju odmevala izredna odpoved delovnega razmerja profesorju Metodu Černetiču, ki meni, da so bila povod za ukrepanje proti njemu pisma, v katerih je odgovorne na fakulteti pozval, naj se izterja denar od nekdanjih dveh dekanovdr. Jožeta Florjančiča in dr. Roberta Leskovarjain njunih ekip, ki naj bi na fakulteti vzpostavili »ravbarsko parazitsko kulturo«. Se strinjate z njim, da bi tako lahko popravili finančno stanje fakultete?

»Finančno stanje fakultete je dobro. Res je, da je imela fakulteta v letu 2008 težave, vzrok pa je bil v prevelikem številu izbirnih predmetov pri bolonjskih programih. Take težave imajo vse fakultete, ki so pretiravale v sledenju duhu Bologne. Gre za to, da smo izvajali izbirne predmete tudi samo za enega do pet študentov, kar seveda povzroča stroške. Glede dr. Černetiča pa lahko povem, da dejstvo, da nekdo opozarja na nepravilnosti, ki so se ali mogoče tudi niso zgodile, nikomur ne daje pravice za to, da krši pogodbo o zaposlitvi. Šlo je samo za to in nič drugega.«

Sam je prepričan drugače, razlog naj bi bilo tudi njegovo glasno opozarjanje na nepravilnosti …

»Lahko je prepričan drugače, vprašanje pa je, ali je bil glasen v pripovedovanju resnic, a o tem ne bi sodil.«

Ali fakulteta torej ta čas posluje pozitivno?

»Fakulteta je imela težave, ki so posledica že prej omenjene bolonjske reforme, razen tega smo letos plačali kar nekaj odpravnin, kar se bo odrazilo na poslovnem izidu. Mesečno tekoče poslovanje pa bo od 1. oktobra zagotovo pozitivno. Izvedli smo vse potrebne ukrepe za to.«

Kot recimo?

»Izvedli smo spremembe pri študijskih programih, zmanjšali število zaposlenih v administraciji in zamenjali nekatere nosilce predmetov. Poudarim lahko, da te ukrepe izvajajo tudi druge fakultete v okviru mariborske univerze.«

Z Gospodarsko zbornico Slovenije ste pred časom podpisali sporazum o sodelovanju na področju izobraževanja in usposabljanja. Kaj pričakujete od tega sporazuma?

»Naši študijski programi so že od nekdaj prilagojeni potrebam delodajalcev, s pomočjo gospodarske zbornice pa bomo te potrebe še dosledneje spremljali. S tem bomo zagotovili še večjo zaposljivost naših diplomantov. Obenem bomo vsem našim diplomantom dejansko zagotovili opravljanje prakse in teme diplomskih nalog v podjetjih. Podpis sporazuma ocenjujem tudi kot gesto zaupanja gospodarstva v delo naše fakultete.«

V lanskem študijskem letu se je število študentov na rednem študiju nekoliko povečalo. Kako kaže z vpisom za prihodnje študijsko leto, ki se začne čez slabega pol meseca?

»Zaradi demografskih sprememb imajo vse fakultete težave. Na naši fakulteti je število prvič vpisanih v letošnjem letu približno enako kot lani. Na visokošolskem strokovnem programu bo na izrednem študiju vpisanih manj, na drugi bolonjski stopnji pa bistveno več študentov. Obenem opažamo izjemno veliko zanimanje za študij na tretji bolonjski stopnji, nad čimer smo še sami presenečeni.«

Že lani ste omenjali, da pri vpisu izrednih študentov občutite posledice finančne in gospodarske krize. Je to letos še bolj občutno?

»Mislim, da se ni tako poznala. Generalno gledano je pri nas vpis letos enak ali celo boljši kot lani. S trendi pri vpisu sem zato zadovoljen.«

Afere, ki so pretresale fakulteto, torej na vpis nimajo več takega vpliva?

»Ocenjujem, da sta za medijsko izpostavljenost dva vzroka. Prvi je boj za tržne deleže na trgu izobraževalnih storitev za izredne študente. Tu nekateri ne izbirajo sredstev. Drugi razlog pa je notranji – a večina ljudi je že spoznala, da prevzem fakultete ni možen ter da poslujemo in bomo poslovali zakonito. Pa tudi, da si nečesa z izsiljevanji in medijskimi konstrukti ni mogoče priboriti.«

Kdaj se študenti lahko nadejajo še boljših prostorskih pogojev, ki naj bi jih zagotovili z gradnjo prizidka?

»Glede prizidka imamo pripravljeno vso dokumentacijo in bomo še ta mesec vložili projekt za gradbeno dovoljenje pri upravni enoti. Aktivnosti za izboljšanje že tako odličnih materialnih pogojev za izobraževanje sicer potekajo ves čas.«