Sanacijo zavrla kriza

Dve leti po katastrofalnih poplavah: zaradi pomanjkanja denarja v državnem proračunu se bo sanacija prizadetih območij podaljšala vsaj do leta 2011.

Danes minevata dve leti od hude vodne ujme, ki je prizadela tudi precejšen del Gorenjske. Narasla voda je 18. septembra 2007 najbolj besnela na območju Železnikov, ki so danes, po mnenju župana Mihaela Prevca, zaradi številnih obnov še lepši kot pred poplavami, kar je predvsem zasluga velike humanitarne pomoči, ki so jo namenili tudi za obnovo objektov. A razmere še zdaleč niso rožnate, saj je ministrstvo za okolje in prostor zaradi »zaostrenih fiskalnih razmer in pomanjkanja ustreznih sredstev v proračunu« izvedbo sanacijskih ukrepov podaljšalo vsaj do leta 2011. V Železnikih so se tako letos veselili dokončne obnove v ujmi uničenega zdravstvenega doma in nogometnega igrišča, a jih je hkrati šokirala novica iz Ljubljane: namesto 4,7 milijona evrov pomoči, kolikor bi jih morali za sanacijo poškodovane lokalne infrastrukture letos dobiti iz državnega proračuna, bodo prejeli le 1,2 milijona evrov.

S krepko okrnjenimi sanacijskimi sredstvi se letos po Prevčevih besedah ne da prav veliko postoriti, saj so približno 700 tisoč evrov porabili že lani, iz letošnjih sredstev sta financirana tudi zdravstveni dom in nogometno igrišče. Iz kvote 1,2 milijona evrov bodo morali plačati tudi izdelavo projektne dokumentacije. »Okoli 300 tisoč evrov bo šlo za dokončno ureditev javnega vodovoda. Urediti nameravamo še razne detajle, kot so poškodovana javna razsvetljava in kovane ograje. Sredstva bomo namenili še za obnovo kulturnega doma, za katerega bomo kmalu dobili gradbeno dovoljenje,« je napovedal Prevc. Zaradi manjka denarja bodo morali preložiti sanacije nekaterih poškodovanih cest in mostov, med njimi 140 tisoč evrov vredno obnovo Starogoliškega mostu v Selcih. Tudi regionalno cesto v Davčo bodo po napovedih Direkcije RS za ceste obnavljali do leta 2012.

Počakale bodo sanacije plazov, tudi najbolj kritičnega v Smolevi. »Upamo, da se bomo sanacije tega plazu, vredne približno 600 tisoč evrov, kljub vsemu lahko lotili še letos, saj so nam v sektorju za sanacijo naravnih nesreč obljubili, da bo v primeru, da nekatere občine sredstev ne bodo porabile, preostanek denarja šel v Železnike, kjer imamo pripravljene projekte za štiri milijone evrov,« ne izgublja upanja Prevc. »Domačini še vedno s strahom zrejo v nebo, zato si prizadevamo, da bi bil čim prej izdelan državni prostorski načrt za zagotovitev celovite poplavne varnosti in obvoznico mimo Železnikov. Postopki potekajo prepočasi, saj naj bi bil načrt sprejet šele avgusta 2011,« še pravi.

Vodarji zagotavljajo, da se je poplavna varnost na vodotokih v zadnjih dveh letih popravila. »Glede na stanje vodne infrastrukture pred 18. septembrom 2007 poškodbe uspešno odpravljamo, stanje in funkcionalnost objektov vodne infrastrukture sta izboljšana, z ukrepi se ohranja vodni režim, izboljšujejo se stabilnostne in odtočne razmere, izboljšano pa je tudi zadrževanje in kontrola pretoka plavin hudourniških pritokov Selške Sore,« zatrjuje Urban Ilc z Agencije RS za okolje. Za sanacijo in urejanje vodotokov oz. objektov vodne infrastrukture na območju Zgornje Save je letos zagotovljenih 4,2 milijona evrov, od tega največ za območje občine Železniki (1,9 milijona), v Tržič bo šlo 947 tisoč evrov, v Radovljico 864 tisoč in v Bohinj 434 tisoč evrov. »Na Gorenjskem dela najbolj intenzivno potekajo na pritokih Selške Sore, na Tržiški Bistrici skozi naselje Tržič in na Kroparici v Kropi,« je razložil Ilc in dodal, da je bilo po predlanski ujmi za sanacijo in urejanje vodotokov na območju Zgornje Save (vključno z letošnjimi sredstvi) namenjeno blizu 11,8 milijona evrov, od tega na območju občine Železniki okoli 5,6 milijona evrov.

Posledice še dolgo vidne

V Bohinju, ki je bil po ujmi zaradi zasute ceste v Soteski odrezan od sveta, je kasneje sanacija potekala intenzivno, ugotavlja Miro Sodja iz bohinjske občinske uprave: »Od večjih objektov se je v letu 2007 izvedla sanacija v osnovni šoli v Bohinjski Bistrici, lani pa sanacija mostu v Češnjici. Letos smo dokončali sanacijo gozdnih cest in ceste na Ravne. Decembra lani se je verjetno kot posledica zmanjšanja stabilnosti zemljin ob predlanskih poplavah sprožil še plaz Kuharica in porušil hišo v Srednji vasi. Sanacija plazu je zdaj praktično zaključena.« Od dodeljenih 450 tisoč evrov za leto 2008 so doslej porabili 312 tisoč evrov, ostalo pa v kratkem, ko bo dokončno znana vrednost del na cesti Bohinjska Bistrica–Ravne. Letos dodeljenih 421 tisoč evrov bodo v glavnem porabili za sanacijo plazu Kuharica. Po besedah Sodje bodo posledice neurja še dolgo čutili, do konca sanacije pa bo po njegovem minilo še kar nekaj let: »Posebno je zaskrbljujoče stanje na vodotokih, kjer ostaja še veliko nesaniranih odsekov, hkrati pa se pojavljajo novi problemi, tudi kot posledica predlanskih poplav, na primer manjša plazova na Ribnici in v vasi Studor.«

Tržiški župan Borut Sajovic je zelo zadovoljen s popoplavno sanacijo vodotokov, saj so vanje vložili več kot 2,5 milijona evrov: »Vanje se več desetletij skoraj ni vlagalo, zato smo ob tako izdatnih investicijah, ki bistveno izboljšujejo poplavno varnost Tržiča in sanirajo kritične odseke brežin Tržiške Bistrice, Mošenika, Gebnovega potoka, Lešanščice in drugod, izredno zadovoljni. Kljub zaostreni finančni situaciji je pomembno, da država kot prioriteto določi večje vlaganje v zagotavljanje poplavne varnosti in sprotno vzdrževanje vodotokov.« S pomočjo sanacijskega programa so letos obnovili mostova v Dovžanovi soteski, sanirajo tudi udore na cesti Tržič-Pristava v naselju Preska. V Tržiču bi za obnovo poškodovane lokalne infrastrukture po sanacijskem programu letos sicer morali prejeti 482 tisoč evrov, a dobili ne bodo ničesar, ker po razlagi okoljskega ministrstva ni bilo podanih projektov oz. počrpanih sredstev iz leta 2008. Na občini Tržič pa pojasnjujejo, da je »omenjeno finančno odstopanje nastalo zaradi potrebnih sprememb zmanjšanja obsega del pri sanaciji vodovoda Cenova guba in nižjih predračunskih vrednosti del, ki so jih izvajalci ponudili na javnih razpisih«. Poleg tega jim je ministrstvo zavrnilo kar nekaj predlaganih projektov za sanacijo cest, češda so sanacijska sredstva namenjena odpravi škode in ne dvigu standarda.

Po podatkih ministrstva tudi za občino Radovljica, kjer je neurje opustošilo predvsem Kropo, z dopolnjenim programom letos ni predvidenih sredstev za sanacijo lokalne infrastrukture, saj tudi tam niso podali projektov oz. še niso počrpali vseh lanskih sredstev (prejeti bi sicer morali 105 tisoč evrov). Rado Pintar, vodja oddelka za infrastrukturo, je pojasnil, da so imeli s črpanjem lanskih sredstev težave, saj so šele naknadno izvedeli, da jih ne morejo koristiti za prijavljene projekte, ki so bili v letu 2007 končani, ne pa tudi plačani. »Tako smo morali naknadno dopolniti operativni program odprave posledic neurja in prijaviti nov projekt, ki smo ga lani tudi realizirali. Zahtevek za izrabo teh sredstev smo ministrstvu že posredovali, nakazilo 52 tisoč evrov pa pričakujemo letos. Da bi morali za koriščenje sredstev v letu 2009 prijaviti projekte, smo prav tako izvedeli šele junija. Pričakovali bi pravočasne in ustrezne napotke pristojnih občinam,«je povedal Pintar. Lani so v Radovljici izvedli sanacijo v višini 512 tisoč evrov (država je prispevala približno 271 tisoč, občina pa 241 tisoč evrov) predvsem za nujne posege na stanovanjskih objektih, sanacijo plazov, občinske infrastrukture v državni cesti skozi Kropo, obnovo lokalne ceste v Kropi z vso infrastrukturo in objektov kulturne dediščine. V letih 2009 in 2010 se odprava posledic ujme, ki so v pristojnosti občine, zaključuje. Ob državni cesti skozi Kropo med Kamnitim in Koruznim mostom je občina uredila pločnik, ob Kroparici bo pločnik in ograje namestila še letos, ta mesec bodo zaključili urejanje brežine na državni cesti med Slovensko pečjo in Bodlajevim vigenjcem, oktobra naj bi bile dokončno urejene zgornje fužine oz. rake na Kroparici. Za navedena dela bo občina letos namenila 290 tisoč evrov.