Zdravilna voda iz termalnih vrelcev
Skrivnostno moč vode in njene blagodejne učinke so poznala vsa starodavna ljudstva. Tudi na naših tleh so se z njo s pridom razvajali že Rimljani.
Prvo termalno kopališče na Slovenskem je zraslo v Laškem že leta 1854 in od takrat pa do danes je koristna pomoč pri ohranjanju dobrega počutja in zdravja. To so nedavno dokazali tudi v Termah Laško, kjer so z najnovejšimi raziskavami subtilnega polja potrdili njene pozitivne biološke učinke.
Raziskave doma in v tujini
Dolgoletne izkušnje laškega zdravilišča kažejo, da vrelci s svojo bogato strukturo in blagodejno toploto ugodno vplivajo pri težavah s kroničnimi vnetji sklepov in hrbtenice, težjih okvarah in poškodbah na nogah, pomagajo pa tudi pri blago povišanem krvnem tlaku. Prav zato, da bi potrdili vse njene blagodejne učinke, so se odločili še za dodatne raziskave. V sodelovanju z Inštitutom BION in Activation Laboratories iz Kanade so opravili temeljite analize, ki potrjujejo njene pozitivne tako kemične kot biološke učinke. Ob tem pa so po metodi dr. Masara Emota tudi fotografirali vodne kristale.
Ugoden vpliv pozitivnega biopolja
Osnovni namen raziskav je bilo ugotoviti biološke učinke laške termalne vode, njenega v vodo odtisnjenega subtilnega polja oz. biopolja. Ta se navezuje na elektromagnetno polje oscilacij molekul in deluje na kvantno mehanski ravni. Že prve raziskave so pokazale, da ima laška termalna voda zelo kakovostno biopolje. S tem pa ima nedvomno pozitivne učinke na biopolje uporabnikov tako pri okrevanju kot pri regeneraciji in zdravljenju. Izsledki interpretativne metode dr. Masara Emota so pokazali, da ima voda spodbujevalno energijo, ki omogoča vsem, ki jo uporabljajo, da iz nje uporabijo informacijo urejenosti in svežo, dinamično in prenavljajočo silo, ki jo uporabijo tam, kjer potrebujejo novo moč.
»Tako je bilo Zdravilišče Laško prvo v Sloveniji, ki je svojo vodo analiziralo z najnovejšimi metodami raziskovanja subtilnega polja. Svojim uporabnikom omogoča nekaj več in v trendu živeti bolj polno in zdravo življenje to lahko s ponosom zagovarja,« pravi Branka Lovrečič, direktorica Inštituta Bion.