Čadovlje "tour"

V moje priprave za svetovno novinarsko prvenstvo so spadale tudi dirke oz. bolje rečeno dirka, ker sem nastopil samo na eni dirki v celem pripravljalnem obdobju. In še ta dirka je bila »neuradno interna«, se pravi organizirana znotraj naše Glasove kolesarske sekcije.

A to ne pomeni, da je bila konkurenca slaba. Nikakor ne, saj je med nami že toliko dobrih kolesarjev, da se mora človek dodobra namučiti, če hoče v cilj z ne prevelikim zaostankom.

Izbrali smo progo, ki je potekala čez dvoje Žablje in Čadovlje. Krog je bil desni in je vseboval celih tri tisoč sto metrov. Idealen in zelo podoben tistemu v Kranju, katerega sem moral v nedeljo prevoziti kar desetkrat. Kakih trideset Glasovcev se nas je pognalo v dir in na splošno začudenje prebivalcev Čadovelj smo kot sateliti sedemkrat obkrožili njihovo vas. Dirko sem potreboval za ustvarjanje tekmovalnega ritma, veste. To pomeni, da moraš svoje telo pognati v ritem, kakršnega pričakuješ na tekmi. In kako veš, kakšen ritem je to? Ponavadi ga prepoznaš po tem, da je hitrejši, kot si pričakoval. Vedno je tako, pravzaprav. Ravno ko misliš, da ti visoke hitrosti niso tuje oz. so v tvojih nogah, se zgodi, da gre nekdo ali pa gredo kar vsi hitreje, kot si pričakoval. Vedno je nekdo hitrejši, tako kot je vedno nekdo boljši … Ampak to ni tako pomembno, kot je pomembno, da so tudi naši člani doživeli občutek dirkanja. Nekateri so prvič v življenju tekmovali še s kom drugim, ne le s sabo. Po navdušenju po končani dirki lahko presodim, da niso pričakovali, da je kolesarstvo tako težek šport. Seveda je težek in je tudi nevaren, a je tudi lep, smo se strinjali vsi. Padel ni nihče, kar je najpomembneje. Navdušeni pa smo bili vsi, kar je tudi pomembno. Koliko mi je pa ta interna dirka pripomogla k rezultatu na svetovnem novinarskem prvenstvu, pa bom poročal prihodnjič.

V sredo imamo posamično vožnjo na čas. Kronometer, po domače. Da, jesen je pred durmi, in tako kot sva z Gregom obljubila na prvem spomladanskem kronometru, bomo opravili še drugega, jesenskega. Nič se ne bojte, saj ste od pomladi do jeseni zelo napredovali in je vaša pripravljenost občutno boljša, kot je bila v tistih prvih sezonskih kilometrih. Torej, dobimo se ob 16.30 na Razpokah nad Besnico, tako kot spomladi. Proga je povsem enaka in poteka skozi Besnico mimo Rakovice in skakalnic naprej mimo Piramide pod Šmarjetno goro skozi Stražišče do rondoja in potem desno in naravnost in še enkrat desno proti Joštu. Cilj je na Čepuljah pred gostilno Na sedlu. Kronometer je zelo zahteven, a naj vas ne odvrne od udeležbe. Vsi bomo videli, koliko smo boljši v primerjavi s spomladanskim, tako da se bomo lahko pogovorili o celotni letošnji sezoni. To pa nikakor še ni zaključek naših sredinih vadb, le od te srede in naprej se bomo, vse dokler se bo dalo, dobivali ob 16.30 in ne ob 17. uri, seveda na starem mestu: pred Gorenjskim glasom.

Ker pa proti koledarju nimamo moči in nam vztrajno krajša dan, vas opozarjam, da se bo kmalu začela sezona »statičnih« koles. Že sredi oktobra bomo začeli vadbo v rekreacijskem centru Vogu v Besnici, zato že zdaj vabim vse zainteresirane, da se prijavijo.