Spomin na Angelo Piskernik

Botaničarka in naravovarstvenica dr. Angela Piskernik je bila pobudnica za ustanovitev Triglavskega narodnega parka.

Železna Kapla – S potovanjem po koroških krajih, v katerih je živela in delovala prva Slovenka z doktorskim naslovom iz naravoslovnih ved in prva sodobna slovenska znanstvenica ter borka za pravice Slovencev na Koroškem dr. Angela Piskernik, ter z večerom v njen spomin v Železni Kapli so Klub koroških Slovencev v Ljubljani, Inštitut za narodnostna vprašanja in Slovensko prosvetno društvo Zarja iz Železne Kaple v četrtek, 27. avgusta, počastili 123-letnico njenega rojstva. Spominski večer v polni farni dvorani je obrisal vsaj nekaj prahu s krivično pozabljene podobe pomembne Slovenke, ki se je rodila 27. avgusta 1886 pri Vrbniku v Lobniku/Lobnig nad Železno Kaplo in živela na obeh straneh državne meje. Šolala se je v času, ko so za študij deklet veljale še številne omejitve, in leta 1914 na dunajski univerzi doktorirala iz botanike in tako postala prva Slovenka z doktoratom naravoslovnih znanosti. Kot pogumna in zavedna Slovenka je delovala v številnih slovenskih organizacijah na Koroškem in pred plebiscitom leta 1920 na zborih prepričevala Korošce, naj glasujejo za Jugoslavijo. Zaradi naprednih nazorov in zavzemanja za pravice Slovencev na Koroškem pred drugo svetovno vojno ni bila dobro zapisana ne pri avstrijskih in ne pri jugoslovanskih oblasteh. Nemci so jo leta 1943 zaprli v taborišče Ravensbrück. Od novembra 1945 do leta 1963 je bila ravnateljica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in svetovno priznana botaničarka in naravovarstvenica. Umrla je 23. decembra 1967. Angela Piskernik, ki je pogosto prihaja k sorodnikom na Jezersko, ima velike zasluge za naraščajoče zavedanje o pomenu varovanja narave. Nad deset let si je prizadevala za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, že takrat pa je predlagala tudi posebno zaščito Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, kar je aktualno še danes.