Danes moramo kupcem ponuditi več

Dr. Andrej Krope, predsednik uprave Gorenjskega tiska

Gorenjski tisk je lansko poslovno leto zaključil (po revidiranem poročilu za leto 2008) s 4,4 milijona evrov čistega dobička, iz poslovanja pa ustvaril skoraj milijon evrov izgube. Kako poslujejo danes, v času finančno-gospodarske krize, pa tudi, ali naročila kažejo, da bodo do konca leta izpolnili plan, smo vprašali dr. Andreja Kropeta, predsednika uprave, ki je funkcijo prevzel konec letošnjega januarja.

V kolikšni meri se pozna gospodarska kriza pri poslovanju Gorenjskega tiska?

»Občutimo jo v dveh elementih. Pridobimo manj naročil in dosegamo nižje cene. Poslov je manj predvsem na tujih trgih, kjer sicer ustvarimo več kot polovico svojih prihodkov. Na trgu je huda konkurenca, saj je danes ponudba tiskarskih kapacitet bistveno večja od povpraševanja. Mnogim podjetjem je pomembno le, da imajo zapolnjene kapacitete, da pokrijejo fiksne stroške in mogoče le manjši del variabilnih stroškov. A na ta način se ne da ustvarjati dobička, gre le za preživetje in čakanje na boljše čase. Nizke cene se odražajo v poslovnih rezultatih grafičnih podjetij tako v Sloveniji kot tujini, kar nekaj tiskarn je že zašlo v težave, ne plačujejo dobaviteljev, zamujajo z izplačili plač zaposlenim, slišimo tudi za stavke in stečaje.«

Je to priložnost za vas?

»Po eni strani zagotovo, vendar moramo tudi mi čas gospodarske krize preživeti. Pa vendar, to ne pomeni, da moramo le čakati na konec recesije in nič narediti. Menim, da svet ne bo nikoli več takšen, kot je bil. Ta čas moramo pametno izkoristiti, znižati stroške poslovanja in racionalizirati poslovne procese, izboljšati produktivnost ter kupcem ponuditi nekaj več, biti drugačni od konkurence.«

V kolikšni meri imate danes zapolnjeno proizvodnjo?

»Najprej moram poudariti, da je v našem poslu vedno prva polovica leta slabša od drugih šestih mesecev. Najmočnejši meseci so september, oktober in november, ko je veliko knjižnih sejmov in založbe želijo pokazati svoje delo v tekočem letu, hkrati pa tudi potrošniki ob koncu leta več kupujemo. Pravi meseci torej šele prihajajo, ob zaključku bomo tudi videli, kako smo prebrodili težke mesece in morda tudi, da se recesija umirja. Nekateri ekonomski kazalci kažejo, da so dno v Nemčiji in Franciji že presegli. Predvsem nemško govoreči trgi so za nas zelo pomembni.«

Kako kažejo naročila do konca leta?

»September in oktober bosta zagotovo najboljša meseca v letu, naročila se zaenkrat odvijajo po enaki dinamiki kot pretekla leta.«

Ste morali letos odpuščati?

»Pred meseci smo začeli z reorganizacijo podjetja, ki je žal vključevala tudi zmanjševanje števila zaposlenih za deset odstotkov. To pomeni, da je petnajst sodelavcev zapustilo podjetje, uporabljali pa smo predvsem mehke metode odpuščanja. Ob koncu leta bo tako v Gorenjskem tisku približno 145 sodelavcev.«

Znanih vladnih ukrepov za blaženje krize, kot je subvencioniranje skrajševanja delovnega časa in nadomestila plač delavcem na čakanju, niste uporabili?

»Ne, to bi bilo v naši branži težko, saj ne delamo na zalogo. Mi moramo najprej pridobiti naročilo in naročnikove datoteke, nato pa projekt izvesti v najkrajšem možnem času. Še največkrat se zgodi, da moramo z izdelavo čakati zaradi zamud naročnika z oddajo datotek ali avtorskih korektur. To pomeni, da lahko tiskarski stroj en dan stoji, drugi dan pa z nadurami lovimo dobavne roke.«

Lani ste iz poslovanja ustvarili za skoraj milijon evrov izgube, pa vendar poslovno leto zaključili s 4,4 milijona evri čistega dobička. Je razlog v oddajanju nepremičnin ali …?

»Bistvena razlika je nastala s prodajo vrednostnih papirjev.«

Kako bo letos? Je v načrtu pozitivno poslovanje?

»V minulih dneh smo pripravili rebalans poslovnega načrta, ki čaka na obravnavo na seji nadzornega sveta. Iz poslovanja predvidevamo negativni rezultat, vendar naj bi podobno kot lani z najemninami in prihodki iz financiranja ta minus zmanjšali. Le v primeru, da se zgodijo zares veliki premiki, bi lahko poslovno leto zaključili pozitivno. Težko je v teh časih napovedovati rezultat, pa četudi le za nekaj mesecev vnaprej.«

Imate vi ali lastniki v načrtih prodajo sedanjih poslovnih prostorov v Kranju in morebitno selitev proizvodnje?

»Zaenkrat tega ni v načrtu, pa vendar je kot vedno vse odvisno od ponudbe in povpraševanja, cene in razmer na trgu …«

Je bolj aktualno povezovanje z drugimi tiskarji v Sloveniji, ki se enako kot vi srečujejo s pomanjkanji naročil in neizkoriščeno proizvodnjo?

»Menim, da v tej fazi povezovanja ne bo. Mi želimo ostati manjši, fleksibilni, specializirani in visoko kvalitetni. To lažje dosežemo z obstoječimi kapacitetami.«

Na katere programe proizvodnje v Gorenjskem tisku stavite?

»Imamo dva programa, propagando in knjige. Zelo težko je napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. V začetku leta nam je šlo boljše pri knjigah, saj so podjetja najprej začela krčiti proračun marketinga. V drugi polovici leta se je zadeva obrnila. Naše poslovanje je zelo dinamično, že sedaj pa vemo, da bodo zadnji štirje meseci dobri pri knjigah, za propagando pa je značilno, da naročila dobimo v zadnjem hipu in jih moramo izvesti praktično čez noč.«

Na katerih trgih ste prisotni, katere bi radi še osvojili?

»Vezani smo na Evropo, države Evropske unije in Rusijo. Padec prodaje je v teh državah letos večji kot doma, veliko težav imamo zaradi tečajnih razlik v državah, kjer evro ni nacionalna valuta, predvsem v Rusiji in Veliki Britaniji, pa tudi v skandinavskih državah. Prisotni želimo biti po vsej Evropi, se razvijati naprej v Rusiji. Letos smo zelo uspešni na Poljskem, čeprav je v tej državi grafična industrija zelo močna. Razlog je v naši kvaliteti, na ta račun si utrjujemo prepoznavnost in ime. Še bolj bi bili radi prisotni tudi na avstrijskem in nemškem območju, saj sta nam ti državi geografsko blizu, zadnja leta se krepimo tudi na francoskem trgu in državah Beneluksa.«

Ali prav razumemo, da ste z vašim nastopom predsednika uprave več pozornosti namenili prodaji na tujih trgih?

»Absolutno, vendar pri tem ne zanemarjamo domačega trga. Bolj aktivni smo pri prodaji, kjer smo tudi okrepili ekipo. Zavedamo se namreč, da je ključ v prodaji. Če ne uspemo prodati naših zmogljivosti, namreč tudi proizvodnja ne bo imela dela. Žal letos opažamo več zamud pri plačilih, kar se odraža na vseh trgih. Zavedamo se, da je posel zaključen šele, ko je plačan, in zato izterjavi posvečamo veliko pozornost. Seveda pa brez učinkovite nabave in dobro organizirane proizvodnje ne bi šlo. Kupci nam priznavajo kvaliteto in zanesljivost dobav v dogovorjenih rokih, vendar žal to zelo težko unovčimo pri ceni proizvoda, saj je za naročnike danes ključna predvsem nizka cena.«