Šest fig na dan

Fige naj bi bile najbolj zdrav sadež, ki ga človek lahko poje. Osnovnim potrebam po vitaminih in rudninskih snoveh naj bi zadostili, če vsak dan pojemo šest fig.

Po fige na Primorsko

Po vsej obali Sredozemlja se srečamo s figami (Ficus carica), ki so skupaj z oljko in trto avtohtono sredozemsko drevo. Tudi na Goriškem, v Brdih in v Istri v teh dneh že obirajo fige. Zorijo postopoma od sredine avgusta vse tja do oktobra. Na tem koncu srečujemo okrog dvajset sort fig, med najpogostejšimi so miljska figa, istrska črnica, bela petrovka in bela padovanka. Sicer pa v svetu raste več kot sto vrst fig, ki se razlikujejo po teksturi in barvi. Poznamo denimo bele, črne, rdeče in zelene fige. Smokve, kot tudi rečemo figam, so najslajše takrat, ko so popolnoma zrele in že nekoliko ovenele. Zaradi njihove občutljivosti jih večino posušijonaravno na soncu ali umetno v sušilnicah. Rezultat je hranljiv, sladek sadež, ki ga lahko uživamo skozi celo leto.

Priljubljene že tisočletja

Figo, ki izstopa po izjemno sladkem in sočnem okusu ter prijetni aromi, uvrščamo med najstarejše sadeže. Našli naj bi celo njene fosile, stare 65 milijonov let. Asirci so gojili fige že 3000 let pr. n. št., stari Grki so bili tako navdušeni nad sladkim sadežem, ki jim ga je rodil grm fige, da so jih leta 700 pr. n. št. začeli masovno gojiti. Fige so tako čislali, da so celo prepovedali izvoz najboljših fig. Tudi Rimljani so se radi sladkali z njimi. Volkulja, ki je hranila ustanovitelja Rima, je počivala pod figovim drevesom. Prvi, najbolj poznan podatek o figah je zapisan v samem Svetem pismu, kjer lahko beremo, kako sta Adam in Eva s figovimi listi zakrila svojo goloto. Fige je gotovo imel rad tudi naš največji pesnik France Prešeren, ki je bil med otroki znan kot Doktor fig, saj je vedno imel v žepu kakšno figo.

Za dobro prebavo

Fige slovijo po tem, da vsebujejo zelo velike količine kalcija, železa in kalija. Poleg tega se lahko pohvalijo tudi z vitaminom B1, antioksidanti in aminokislinami. Suhe fige vsebujejo posebej veliko vlaknin, ki učinkovito spodbujajo delovanje črevesja. Če vsak dan pojemo šest fig, naj bi s tem zadostili osnovnim potrebam po vitaminih in rudninskih snoveh. Ljudsko zdravilstvo v prvi vrsti priporoča fige zoper zaprtje: štiri zrezane suhe fige čez noč namočimo v skodelici vode, zjutraj vodo odcedimo in fige pojemo na tešče. To počnemo tako dolgo, dokler zaprtje traja. Pred spanjem pojejmo pet fig in pet suhih sliv. Za dobro prebavo narežemo tri smokve in tri suhe slive, prelijemo s skodelico vode in jih pustimo v njej čez noč. Zjutraj jih odcedimo, tekočino popijemo, plodove pa pojemo. Kura naj traja mesec dni.

Zdravilo zoper to in ono

S figami si lahko pomagamo pri vnetem grlu. Skuhamo jih v malo vode, jih stlačimo in pojemo, tekočino pa popijemo. Če se želimo rešiti čirov in gnojnih dlesni, figo prerežemo na dva dela, nato jo denemo v posodo, prelijemo z mlekom, ravno toliko, da bo prekrita z njim, in kuhamo pet minut. Še vročo damo na obolelo mesto in jo na njem pustimo dve uri. Opekline pomirimo z oblogo iz figovega mesa, ki mu dodamo med in stepen jajčni beljak. Zobobol bomo omilili, če fige prepolovimo, skuhamo v malo mleka in jih tople damo na boleči zob. Proti tumorju ljudsko zdravilstvo priporoča, da fige stlačimo, zmešamo z okisanim kvasom in strto čebulo ter dobljeno zmes damo vsako jutro na obolelo mesto. Za preizkušeno sredstvo za odstranjevanje bradavic velja smokvin mleček: naberemo še zelene fige in z mlečkom, ki teče iz njihovih pecljev, večkrat namažemo bradavice, vse dokler ne odpadejo. Če imate težave s prenizko težo, zaužijte dnevno vsaj tri suhe fige, ki jih prej omehčate v vodi. Izraelski raziskovalci so pred leti objavili izsledke raziskave, ki je potrdila, da naj bi fige pomembno vplivale na uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola, pomagale pri preprečevanju raka prostate ter preprečevale nastanek pogojev, ki spodbujajo srčno-žilna obolenja ter pojav raka.