Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov

Besedilo: D. Ž.
Kategorija: Slovenija / sreda, 26. avgust 2009 / 06:00

Ljubljana - Evropski parlament je aprila letos sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oziroma pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za vseevropski dan spomina na žrtve vseh ih in avtoritarnih režimov. V nedeljo so na gradu Rajhenburg v Brestanici v počastitev tega dneva javno predvajali film Angela Vode, skriti spomini, avtoric Maje Weiss, Alenke Puhar in Ane Lasić. Učiteljica, publicistka, predvojna komunistka, soustanoviteljica OF in borka za pravice žensk Angela Vode je bila žrtev treh totalitarnih režimov, fašizma, nacizma in komunizma, sporočajo iz Študijskega centra za narodno spravo (vodi ga Kranjčanka Andreja Valič), kjer so se odločili, da bodo letos v Sloveniji prvič zaznamovali ta dan. K praznovanju tega dne je pozvala tudi Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Po njihovem mnenju sta v slovenskem javnem mnenju nacizem in fašizem primerno ovrednotena in zavržena, komunistični totalitarni režim pa na tako nedvoumno obsodbo še čaka. Poslanec SD Miran Potrč o dnevu spomina na žrtve totalitarizma v sporočilu za javnost dejal, da najbolj soglaša s tistimi ocenami tega problema, ki opozarjajo pred poenostavitvami in predlagajo "pošteno zgodovinsko analizo". Dodaja, da je v Slovenski enciklopediji pod geslom totalitarizem zapisano, da je papež Pij XI. v svoji polemiki o fašizmu septembra 1930 zatrdil, da "če že obstoja totalitarni režim - totalitarizem v praksi in teoriji - je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način". Po Potrčevih besedah bi morali vsi, tudi Cerkev, prispevati k temu, da se zgodovinska dejstva prikazujejo celovito in objektivno tudi v svoji medsebojni soodvisnosti in razvoju, ne pa da se pojavljajo poenostavljanja in enostranske ocene kateregakoli obdobja, ravnanja ali ideologije. O totalitarizmu pa so spregovorili tudi v gibanju Združeni ob lipi sprave, ki ga vodi kranjski jurist Stanislav Klep. Švedsko veleposlaništvo so v času predsedovanja te države EU zaprosili, da vpliva na slovensko oblast, da bi upoštevala evropsko vest in da bi obsodila tudi komunistični sistem, ki se v Sloveniji ne rahlja, temveč utrjuje. Klep še zatrjuje, da je komunistični sistem v Sloveniji še tako trdoživ, da si komunizma ne upa obsoditi in ga enačiti z nacizmom.