Sekači umirajo v gozdovih

V gorenjskih gozdovih sta se v dobrem tednu zgodili dve nesreči s smrtnim izidom. "Ob takšnih nesrečah se mi zdi, kot da so vsa naša prizadevanja za varno delo v gozdu zaman," pravi Jurij Beguš z Bleda, sicer vodja oddelka za gozdno tehniko v Zavodu za gozdove Slovenije.

Letošnja statistika je žalostna, bolj črna kot druga leta. Koliko nesreč se je že zgodilo?

»Statistika res ne obeta ničesar dobrega, po številu gozdnih nesreč s smrtnim izidom smo že zdaj skoraj na povprečju zadnjih štirinajst let. V zasebnih gozdovih umre na leto povprečno devet ljudi, letos jih je po naših podatkih umrlo že sedem. Če k temu prištejemo še umrle, ki se sicer niso ponesrečili v gozdu, vendar so se pri delu z motorno žago in pri podiranju dreves, je številka še višja. Žal ne razpolagamo z natančnimi podatki, za nesreče z najhujšimi posledicami izvemo iz medijev. Vsako smrtno nesrečo potlej podrobno analiziramo, pri tem ugotavljamo, zakaj se je zgodila, kako je bil ponesrečeni opremljen za delo v gozdu, koliko je bil star …«

Poleg smrtnih je vsako leto še veliko nesreč z lažjimi in hujšimi posledicami. Koliko?

»Natančnih podatkov nimamo, ocenjujemo pa, da je na vsako nezgodo s smrtnim izidom še približno sto nezgod z blažjimi posledicami.«

So na Gorenjskem nesreče pogostejše kot v ravninskih pokrajinah?

»Natančnih podatkov o nesrečah po regijah nimamo. Na Gorenjskem jih je kar precej, deloma zaradi razgibanega terena, verjetno pa tudi zato, ker želijo lastniki čim več gozdnih del opraviti sami. Veliko nezgod pa je tudi v ravninskem Prekmurju. Tam prevladuje drobna gozdna posest, kmetje so malo odvisni od gozda in so za delo v gozdu tudi bolj slabo opremljeni.«

Kam se uvršča Slovenija po številu nesreč v gozdu, če jo primerjamo z drugimi gozdnatimi državami?

»Slovenija je po tem v evropskem vrhu. Na to res ne moremo biti ponosni.«

So nesreče pogostejše v zasebnih gozdovih kot v državnih?

»V državnih gozdovih jih je veliko manj kot v zasebnih, a tudi ne tako malo, kot bi morda mislili.«

Kaj so najpogostejši razlogi za nesreče v gozdu?

»To so podcenjevanje nevarnosti dela v gozdu, neznanje, neprimerna opremljenost, nezadostna fizična pripravljenost … Gospodarska kriza in z njo povezana brezposelnost je povzročila, da delajo v gozdu tudi ljudje, ki prej niso nikoli. To je verjetno eden glavnih razlogov za povečanje števila nesreč v letošnjem letu.«

V zavodu za gozdove pripravljate analizo o opremljenosti z osnovno gozdarsko opremo. Kaj kažejo prvi rezultati?

»Primerjava z devetdesetimi leti kaže, da vse več kmetov pri delu v gozdu uporablja osnovno gozdarsko opremo, še zlasti se je povečala uporaba čelad. Kmetje bi to opremo uporabljali še bolj dosledno, če bi bil to tudi pogoj zavarovalnic pri kritju zavarovalnih rizikov oz. izplačilu zavarovalnine. V nekaterih evropskih državah takšen sistem že deluje.«

Koliko stane osnovna gozdarska oprema?

»Osnovna oprema, kamor spadajo čelada z zaščitno mrežo in glušniki, hlače, ki preprečujejo urez z motorno žago, zaščitni čevlji in rokavice, jopič, pas in pripomočki za prvo pomoč, stane toliko, kot je približna vrednost sedmih kubičnih metrov lesa. Strošek ni tako velik, da si ga kmetje ne bi mogli privoščiti.«

Kakšne nesreče prevladujejo, kdaj so najpogostejše?

»Veliko več je nesreč pri sečnji kot pri spravilu lesa. Največ se jih zgodi okrog enajstih dopoldne ter okrog štirih popoldne. Če pogledamo po dnevih, jih je največ ob sobotah, takrat polkmet, ki je med tednom v službi, dela v gozdu. Po mesecih jih je največ v prvi tretjini leta, avgusta in oktobra.«

So med ponesrečenimi pogosteje starejši?

»Največ je starih od petdeset do šestdeset let, zelo močno pa je zastopana tudi skupina starejših od šestdeset.«

Zakaj lastniki, ki za delo v gozdu nimajo ne opreme in ne znanja, ne najamejo za to profesionalnih izvajalcev del? Je to predrago?

»Če nekaj ne znaš sam narediti, je bolje, da ti to napravi tisti, ki zna, ker je to praviloma ceneje. Za delo v gozdu, ki je zelo nevarno, to še posebej velja. Drobni posestniki ne najemajo drugih izvajalcev, ker so prepričani, da to sami znajo, in ker želijo z lesom čim več zaslužiti. Izvajalcev del je precej, o njihovih cenah pa bi težko govoril.«

Koliko kmetov gre vsako leto skozi različne tečaje usposabljanja za varno delo v gozdu?

»Na tečajih je vsako leto od 2.500 do 3.000 kmetov, od leta 1995 dalje se jih je zvrstilo okrog 25 tisoč, vseh lastnikov, ki sami delajo v gozdu, pa je po naši oceni od 70 do 100 tisoč. Tečaji so najpomembnejša oblika usposabljanja, a ne edina. Na sejmih prikazujemo varno delo v gozdu in nagovarjamo predvsem kmečke žene, naj bodo pozorne, kako opremljeni odhajajo njihovi možje v gozdove. Organiziramo tudi predavanja, izdajamo zloženke, opozarjamo na nevarnosti dela v gozdu preko medijev, veliko koristnih napotkov je na naši spletni strani, prirejamo tekmovanja sekačev …«

Kaj svetujete lastnikom gozdov?

»Lastnikom svetujem, naj delo zaupajo drugim, če sami za to niso dobro usposobljeni in opremljeni. Če delajo sami, naj ne hodijo v gozd sami, uporabljajo naj osebno varovalno opremo, pri delu pa naj bodo skrajno previdni.«