Otroška peresa

Moč razuma danes

Oh, ja. Vedno ista pesem. Ne vem, o čem naj pišem (spet). Moč razuma danes. Prvič sem zaspana, drugič ne vem, o čem naj pišem, in tretjič je moj razum čisto na tleh. No, dovolj sem »nakladala«, bom kar začela.

Ugotavljam, da je lepo biti slaven. Imaš veliko denarja, povsod imaš lahko še eno hišo, imaš veliko oblek, si v središču pozornosti, kamor koli prideš, ja, življenje je lepo. Samo ni pa ravno v redu, ko te zasledujejo paparaci. Saj veste, tisti »čudni« tipi s fotoaparati v rokah, ki te fotografirajo, kjer koli oziroma s komer koli si. Če greš v trgovino po nove čevlje, si naslednji dan v Direktu. Tvoje življenje je njihovo poslanstvo. Druga slabost je tudi ta, da nekateri za to, da postanejo slavni, nastopajo v teh »resničnostnih šovih«. Naj jih nekaj naštejem: Kmetija, Big Brother, Sanjska ženska, Sanjski moški, Bar... Saj nič ne kritiziram, no, mogoče malo. Zaslužek je res ogroooomen (samo za zmagovalca). Drugače pa tega ni vredno gledati. Vsaj meni se zdi tako. Naslov bi lahko bil tudi: Moč slave danes. Zvezdniki, ta osupljiva bitja. Nekateri »bendi« nastanejo zaradi istega vzroka. Živijo za glasbo. Po nekaj letih, ko postanejo slavni, pa se mednje vmešata dve tetki, pogosto tudi tri. Prvi pravimo denar, drugi droge, tretji pa alkohol. Veliko slavnih je naredilo samomor, ker se niso mogli več obvladovati. Vzemimo npr. Kurta Cobaina (bil je pevec v Nirvani). Ja, Nirvana, super skupina, no, še sedaj bi bila, pa so pevca nekega dne našli mrtvega na tleh. Pravijo, da je imel v krvi preveliko dozo heroina. No, pa ne bom govorila samo o tem. Naš razum škoduje tudi naravi. Človek je hotel pridobiti prevozno sredstvo, s katerim bi se hitro pripeljal v službo. Sedaj je avtomobilov vedno več, zaščitna plast ozona se tanjša, ozonska luknja se veča, učinek tople grede pa je čedalje močnejši.

No, pa je konec z mojim razmišljanjem. Samo hotela sem povedati, kaj vse lahko preprost človek doseže. Toda tak je pregovor: »Vse se vrača, vse se plača.« Če bo človek prizadel naravo, ga bo ona še močneje nazaj.

Neža Bajželj, OŠ Stražišče Kranj

Muha

Jaz sem mlada muha

in sploh nisem suha.

Meni Olga je ime,

pa tudi bistre sem glave.

Nekoč sem v jutro poletela

in bila zelo vesela,

ker pa sem zelo debela,

sem se v rožo zaletela.

Ko za silo sem si opomogla,

sem bila zelo okrogla,

sem ne kozolec poletela

in si zraven pesem pela.

Pred kozolcem sem obnemela,

tudi nič več nisem pela.

Roparji so spodaj bili,

ko so me videli, pa so ušli.

Kot sem rekla, sem zelo debela,

takrat sem bila zelo vesela.

Hitro sem se za roparji pognala,

da bi se pozneje v zvezde kovala.

Kmalu sem roparje jaz dohitela,

tudi takrat sem bila vesela.

Vedela sem, da sem jih ugnala,

že se je na prvem moja sled poznala.

Špela Kavčič, PŠ Dražgoše