Proti razdvajanju Slovencev

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Splošno / / 06:00

Na Vodiški planini nad Kropo se je na spominskem srečanju ob 68. obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona zbrala množica obiskovalcev.

»Vrednoti, ki smo ju Slovenci okrepili med NOB, sta tudi upornost in ponos. In ti vrednoti sta tudi temeljni sestavini razvoja višje ravni inovativnosti in udarnosti sedanjih generacij Slovencev. S tako naravnanostjo se bomo tudi iz sedanje svetovne družbeno-gospodarske krize prebili močnejši, kot smo vanjo zašli,« je poudaril slavnostni govornik na spominskem srečanju ob 68-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona Blaž Kavčič. Spominske slovesnosti, ki jo je pripravila Zveza borcev za vrednote NOB Radovljica, so se udeležili tudi trije še živeči borci Cankarjevega bataljona.

Po prepričanju Blaža Kavčiča, katerega oče in njegovi bratje so bili prav tako borci Cankarjevega bataljona, si je občina Radovljica prav zaradi množične mreže upornikov, ki so jo zasnovali rodoljubi Krope, Jamnika in celotne Lipniške doline, upravičeno pridobila čast enega prvih pokroviteljev mogočnega simbola partizanstva na Gorenjskem. Poudaril je, da je v tisočletni zgodovini porajanja slovenske državnosti obdobje NOB izjemnega in celo usodnega pomena. »Osnovna opredelitev slovenskih patriotov, ki so šli v partizane, je bila opredelitev za svobodo in dostojno življenje – da bi preživeli kot posamezniki in narod ter po osvoboditvi zgradili boljšo družbo.« Zato, pravi Kavčič, ne pristaja na vsiljene pogojnike, kot je recimo partizanstvo da, revolucija ne. Taka stališča so po njegovem dolgoročno škodljiva za slovenski nacionalni interes, saj vnašajo nepotrebno razdvajanje v sodobno slovensko družbo ter tako jemljejo prostor in čas za soočanje z vprašanji obstoja in razvoja sodobne slovenske države.

Spomnil je še, da so po oceni nekaterih zgodovinarjev gorenjski partizani s svojim odporom sredi poletja 1941 močno pretresli nemški okupacijski sistem na tem območju in k odporu spodbudili tudi druge okupirane pokrajine. »Tak odnos do lastne narodne identitete, bojevit in pogumen, nas je pripeljal tudi do končne nacionalne samostojnosti in nam omogočil odločanje o lastni prihodnosti po svoji podobi in željah.« Poglobljen pogled v preteklost nam po njegovem omogoča tudi razgaljanje manipulativnosti nekaterih teženj hrvaške politične elite, ki poskuša »uresničevati že za časa NDH in prej oblikovanega geostrateškega cilja prodora Hrvaške do Trsta«. Prav tako naj bi bile iz tega razvidne tudi »italijanske ambicije po ponovni zasedbi slovenskih področij do Rapalske meje – če ne s formalno prestavitvijo meje, pa z nakupom Banke Koper, pozidavo Krasa in podobno«. Zato se je zavzel za odločnejše in bolj državniške ukrepe slovenske politike za zaščito slovenskih nacionalnih interesov.