Kje naj bo Aljažev stolp?

Pobuda Planinske zveze Slovenije po prestavitvi Aljaževega stolpa z vrha Triglava v Slovenski planinski muzej v Mojstrani je razdelila planinsko srenjo. Končno odločitev, kje bo poslej stal Aljažev stolp, bo sicer sprejelo ministrstvo za kulturo.

Razprava o selitvi Aljaževega stolpa z vrha Triglava v novi Slovenski planinski muzej v Mojstrani se vse bolj razvnema. Medtem ko zagovorniki pobude pojasnjujejo, da je treba triglavsko svetinjo ohraniti in zaščititi, ker da ta po 114 letih vztrajanja na strehi Slovenije ni več v pravi kondiciji, nasprotniki selitve stolpa, ki da še vedno uspešno kljubuje vsem vremenskim in drugim nevšečnostim, svoj žolč večinoma zlivajo po spletnih forumih. Med najglasnejšimi kritiki so v združenju Prijatelji Triglava, ki za jutri, 8. avgusta, ob 11. uri na vrhu Triglava pripravljajo celo protestni shod.

Prav danes mineva 114 let, odkar je bil Aljažev postavljen na vrhu Triglava (7. avgusta 1895) po zamisli narodno zavednega Jakoba Aljaža, takratnega župnika na Dovjem, ki je iz svojega žepa občinama Dovje in Mojstrana plačal en goldinar za 16 kvadratnih metrov triglavskega vrha. Ker je bil postavljen iz kljubovanja tujemu, nemškemu gospodarju, je Aljažev stolp v dobrem stoletju postal pomemben simbol slovenstva, zaradi katerega večino Slovencev vleče na 2864 metrov visoki Triglav, da bi se stolpa dotaknili vsaj enkrat v življenju in se ob prvem obisku tudi pustili krstiti.

Narodovo idilo je letos zmotila pobuda Planinske zveze Slovenije, da Aljažev stolp zaradi dotrajanosti preselijo v dolino, kjer bi postal glavni eksponat Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, ki ga bodo odprli prihodnje leto, na 115-letnico postavitve stolpa na vrhu Triglava. »Po 114 letih, odkar stolp stoji vrh Triglava, je nuja, da se ta kulturna simbolna planinska vrednota slovenstva ohrani in zaščiti in da postane osrednji muzejski eksponat v Slovenskem planinskem muzeju,« meni predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. V PZS predlagajo, da bi se izvirnik Aljaževega stolpa, od leta 1999 spomenik državnega pomena, strokovno obnovil in restavriral, medtem ko naj bi na vrh Triglava postavili natančno repliko stolpa, kakršen je bil ob postavitvi leta 1895.

Razlogi za zamenjavo

»Muzeji so ogledalo naroda in kraja, v njih so dragocenosti narodove dediščine, ki se mora ohraniti. In tudi v Planinski zvezi nimamo nobenega materialnega motiva, vodijo nas vrednote za ohranjanje, zaščito narodove dediščine. Aljažev stolp je na Triglavu že 114 let, in ko je bil nazadnje 'slečen', se je videlo, da ni bilo milimetra na njem, ki ne bi bil omadeževan. Za državni spomenik se ne spodobi, da ga kita in barva vsak, ki se tega spomni. V vsakem primeru pa bomo sledili ugotovitvam stroke. Če bo ta ugotovila, da je treba stolp zaščititi, bomo to storili, če bodo dejali, da lahko še naprej ostane na vrhu Slovenije, potem bo tam ostal. V primeru, da ga bo treba seliti v dolino, pa je naša pravica in dolžnost zagotoviti, da bodo Aljažev stolp preselili v planinski muzej v Mojstrano. Nekateri pravijo, da v muzej izvirnik ne sodi, naj vanj raje damo duplikat – v največjih muzejih po svetu ni duplikatov, temveč samo izvirniki,« še dodatno pojasnjuje Ekar, ki nasprotovanj tej pobudi ne želi komentirati. »Že pred tridesetimi leti, ko so snemali nadaljevanko o Kugyju, so razmišljali, da bi stolp prenesli v triglavsko zbirko, tudi dvajset let nazaj, ko so stolp znova demolirali, so se o tem pogovarjali,« še pravi.

Nasprotniki selitve Aljaževega stolpa

Spletna stran s peticijo proti zamenjavi izvirnika Aljaževega stolpa s kopijo, ki jo je odprl dvajsetletni Bojan Ambrožič iz Ljubnega, ima vsak dan več članov. Od 20. julija, ko je bila stran odprta, do minule srede se je nabralo 3.600 podpisnikov peticije. »Pričakujem, da se bo sčasoma nabralo deset tisoč članov. Ko se je zbralo prvih tisoč podpisov, sem jih poslal predsedniku PZS Francu Ekarju, ki pa se nanje še ni odzval,« je pojasnil Ambrožič. »Na Triglavu sem bil nazadnje približno teden dni nazaj in tedaj je bil Aljažev stolp videti v prav dobrem stanju,« dodaja.

Za akcijo proti menjavi stolpa preko svetovnega spleta se je Ambrožič odločil, da podpre prizadevanja združenja Prijateljev Triglava, ki je prvo glasno nasprotovalo tej pobudi. Član združenja Igor Zlodej, gorski reševalec in policist, je iz ogorčenja celo nepreklicno odstopil kot predsednik planinskega društva Bovec. Ni nam ga uspelo priklicati, za časnik Slovenske novice pa je med drugim dejal: »Zemljišče na vrhu Triglava je bilo kupljeno s posebnim namenom, da se vidi, čigav svet je tam gor in predvsem, kdo živi pod njim. Kdor to izda, izda svojo domovino, v kateri ima Triglav s stolpom poseben pomen. Aljažev stolp, tak kot je zdaj, je v odličnem stanju in bo še vedno stal tam gor.« Prijatelji Triglava, ki bodo jutri dopoldne ob Aljaževem stolpu protestirali proti njegovi zamenjavi, sicer zadnja leta samoiniciativno skrbijo za slovensko planinsko svetinjo.

Naslednji teden strokovni pregled

»Končno odločitev o morebitni preselitvi Aljaževega stolpa z vrha Triglava bo sprejelo ministrstvo za kulturo, ki mu bo zavod za varstvo kulturne dediščine pripravil strokovne podlage za odločanje,« pojasnjuje Miloš Ekar, vodja kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je pojasnil, bodo pregledali statično stanje stolpa in ohranjenost substance oz. kovinskega valja, ki naj bi bil po nekaterih podatkih na nekaterih mestih že prerjaven. Opravili bodo tudi sondažo barvne strukture, na podlagi zbranih analiz pa bodo izdelali konservatorski načrt in ministrstvu za kulturo pripravili predlog za končno odločitev. »Strokovni pregled smo nameravali opraviti že minuli torek, a nas je ustavilo slabo vreme, tako da bomo strokovni pregled s strani strokovnjakov iz restavratorskega centra ter zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij opravili šele naslednji teden. Naše končne ugotovitve bodo predvidoma znane sredi septembra,« napoveduje.

Kot pravi, ima Aljažev stolp predvsem simbolno funkcijo, zato je tudi postal spomenik državnega pomena, medtem ko večje umetniške ali estetske vrednosti nima. »Podoba Triglava z Aljaževim stolpom na vrhu se je Slovencem vtisnila globoko v spomin, zato ima velik simbolni pomen. Ker je povezan z bojem za nacionalno identiteto, ima velik čustveni naboj, zato ni čudno, da takšna pobuda sproža burne odzive,« razmišlja Miloš Ekar in dodaja, da se je podobna polemika razvila tudi ob prestavitvi Robbovega vodnjaka. »Zamenjava izvirnikov z replikami v Evropi ni nobena posebnost. Tudi v Strasbourgu poleg katedrale stoji muzej, v katerem je ogromno originalnih predmetov iz katedrale. Praviloma je najbolje, da se spomenik pusti v prostoru, kjer je bil postavljen, v kolikor pa je ogrožen njegov obstoj, ga je smiselno prestaviti v muzej,« pravi.

Po njegovem je pobuda o prestavitvi Aljaževega stolpa dobrodošla že zato, ker je sprožila celo vrsto vprašanj: »Med drugim je odprla tudi vprašanje trenutnega ravnanja s stolpom, na katerega nekateri pritrjujejo ploščice, se podpisujejo, ga nepooblaščeno barvajo. Take pojave bo treba regulirati. Za vsak poseg na Aljaževem stolpu kot spomeniku državnega pomena je potrebno pridobiti soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, v nasprotnem primeru gre vsaj za prekršek, če ne celo kaznivo dejanje.«