1001 kolesarska zgodbica

V Kranju se je zbrala zelo zanimiva kolesarska druščina. Pod nazivom Srečanje kolesarskih generacij se je zbralo sto dvajset bivših kolesark in kolesarjev, ki so zaznamovali tekmovalno kolesarstvo vse od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes.

Po večmesečnih pripravah in iskanja starih prijateljev iz kolesarstva je končno prišel tudi dan snidenja. Devetnajsti julij bo za vedno ostal v spominu kot dan, ko so se spet srečali stari tekmeci, ki so vsak na svoj način in s svojimi uspehi ustvarili zgodovino tekmovalnega kolesarstva. Največ zaslug za izvedbo srečanja ima bivši odlični kolesar Hrvat Zdenko Kahlina, ki živi v Edmontonu v Kanadi. Ideja je padla med debatami na najpopularnejšem slovenskem kolesarskem forumu Bicikel.com. Ker Zdenko živi v Kanadi, so mu priskočili na pomoč Kranjčani, vsi bivši kolesarji na čelu z Bojanom Ropretom, Alešem Kalanom, Tomažem Poljancem, Robertom Baumanom, Daretom Henigmanom in kolesarsko društvo Bam.bi. Kljub vsej moderni tehnologiji, ki jih dopuščajo sodobne komunikacije, ni bilo lahko najti bivših kolesarjev tekmovalcev iz 60-tih, 70-tih, 80-tih in 90-ih let prejšnjega stoletja. Vseeno je organizatorjem uspelo najti vse najpomembnejše »še živeče« bivše tekmovalce, ki so se z veseljem odzvali povabilu.

Srečanje nabito z emocijami, polito s solzami veselja, ljubečimi objemi, trdimi stiski rok tistih, ki se niso videli tudi štirideset let, se je začelo v Šenčurju, kjer sta bila zborno mesto in start skupinske vožnje do Jezerskega. Že pred startom so se razvnele debate, ki niso pojenjale niti med kolesarjenjem niti na vrhu pri Planšarskem jezeru, kjer se je druženje zavleklo pozno v večer. Na enem mestu smo lahko videli in se pogovarjali z Janezom Žirovnikom, Radošem Čubričem, Francem Škerljem, Rudijem, Pavletom in Jožetom Valenčičem, Stanetom Božičnikom, Ivanom Čoligom, Draganom Dostaničem, Tonetom Kunavrom, Francem Hvastijem, Ivanom Bobovčanom, Dragom Frelihom, Ivanom Levačičem, Alojzom Bajcem … in številnimi drugimi legendami jugoslovanskega kolesarstva.

Tisoč in eno kolesarsko zgodbico je bilo slišati. Vsi so se razgovorili in hiteli opisovat drug drugega, po čem se jih najbolj spominjajo. Rezultati ter uspehi posameznikov niso bili v ospredju. Več se je govorilo o dogodkih, pripetljajih na dirkah in treningih, ki se ne bodo nikoli pozabili. Zgodovina kolesarskega športa se je predebatirala v nekaj urah in ni ga bilo udeleženca, ki ne bi prikimal odločitvi, da bo to srečanje postalo tradicionalno.