Na planini dela ne zmanjka

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 27. julij 2009 / 06:00

Na Veliki planini ima že vse od časov Marije Terezije pravico do paše enako število upravičencev, a stare zakone bi bilo po mnenju pastirjev treba prilagoditi.

Velika planina – Kmetje iz Stranj, Stahovice, Kregarjevega, Zagorice, Okroglega, Gozda, Žage, Markovega, Studenca, Zakala in mnogih drugih krajev iz obeh strani Velike, Male in Gojške planine, ki imajo pašno pravico, so svojo živino – krave in njihova teleta, na planino letos prignali 13. junija.

»Prvi teden je bila paša odlična zaradi zelo mokre zime in obilice snega, nato pa smo imeli tri tedne smolo z vremenom, veliko dežja in tudi točo. Trava bo do 15. avgusta še rasla, nato pa zaradi nižjih temperatur ne več in ta čas moramo čim bolj izkoristiti za pašo,« je povedal Jože Spruk iz Bistričice, ki je bil letos znova, že tretjič v desetih letih, odkar na Veliki planini pase svoje krave, s strani članov pašnega odbora izbran za gospodarja planine. Pod njegovim vodstvom pastirji že dober mesec dni na planini poleg skrbi za približno 250 glav živine, opravljajo tudi t. i. obvezno tlako. »Vsak pastir mora za vsako kravo opraviti šest ur tlake, to pa zajema različna skupna opravila. Ko smo prišli na planino, smo najprej poskrbeli za vodo in zaščitne ograje pred prepadi, v teh dneh popravljamo ograje, ki jih je sneg pozimi precej uničil, v naslednjem mesecu pa bomo kosili, predvsem šisernik in kravam strupeno čmeriko, ter čistili planino, požigali hosto in trebili pašnike. Namestili smo tudi solnice, dve novi koriti za krave in položili 500 metrov cevi za vodo,« je povedal Spruk in izpostavil težavo, s katero se srečujejo pastirji v osrednjem pastirskem naselju.

»Na planini je že vse od Marije Terezije število pašnih upravičencev nespremenjeno, a v zadnjih letih se srečujemo s težavami, ko kmetija v dolini, ki to pravico ima, propade, živine ni več, bajta na planini pa propada, ali pa jo naselijo turisti. Na Veliki planini je turistično naselje za zdaj še ločeno od pastirskega, a že zdaj je tudi v osrednjem pastirskem stanu pet turističnih bajt, če bo šlo pa tako naprej, jih bo čez dvajset let že polovica,« pravi Spruk, ki vztraja, da bi pastirji morali imeti pravico prazno bajto podreti in se s tem obvarovati lastnikov koč, ki niso pastirji. »Planina je in bi tudi v prihodnje morala poleti biti dom pastirjev, zato bi zakon, po katerem še vedno delujemo, morali prilagoditi. Takšne planine, kot je naša, ni nikjer na svetu, in vsi jo bomo morali ceniti veliko bolj, da jo bomo takšno tudi ohranili.«