Razpravo pogosto zaznamovala kriza

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sobota, 25. julij 2009 / 06:00

Državni zbor sedanjega sklica deluje devet mesecev, v tem času se je sestal na devetnajstih sejah, zadnja pred poletnimi počitnicami se je iztekla prejšnji teden. O delu državnega zbora v tem času je spregovoril njegov predsednik Pavel Gantar.

Ljubljana – Ko je na začetku tega mandata Pavel Gantar zasedel mesto prvega moža slovenskega parlamenta in so mu v roke dali kladivce, je dejal, da upa, da mu ga ne bo treba uporabljati. Ko pa je ocenjeval delo minulih devetih mesecev, je dejal, da je državni zbor opravil veliko delo, glede padanja njegovega ugleda pa je menil, da sta temu kriva ton in način razprave precejšnjega števila poslancev. Zato je po njegovem mnenju potrebna zaostritev meril, predvsem ko gre za neposredne osebne napade in spopade med poslanci. O kladivcu ni govoril, pač pa je dejal, da bo morala v takih primerih njegova desnica pogosteje seči po gumbu za izklop mikrofona.

Parlament je v tem mandatu zasedal 55 dni, devet dni več kot v enakem obdobju prejšnjega sklica, imel je tudi dve seji več. Pavel Gantar je omenil dve značilnosti devetmesečnega obdobja: vsebino in ton razprav je v tem času v največji meri zaznamovala finančna in gospodarska kriza, poleg tega pa je zelo opazna močna največja opozicijska stranka SDS, ki lahko po Gantarjevih besedah s številom poslancev, ki jih ima, brez večjih težav in ob minimalni pomoči drugih dveh opozicijskih strank uveljavi vse instrumente, ki jih ima v DZ na voljo opozicija.

Predsedniku Pavlu Gantarju so po njegovem mnenju v veliko pomoč pri vodenju državnega zbora podpredsedniki Miran Potrč, Vasja Klavora in France Cukjati. Kot dobro pa ocenjuje tudi sodelovanje z vodji poslanskih skupin, medtem ko za sestanke svojega kolegija pravi, da so se zaradi javnih prenosov preveč spolitizirali, čeprav naj bi bili le tehnični dogovor vodij poslanskih skupin v zvezi z vodenjem, organizacijo in delovanjem državnega zbora. Poslanci državnega zbora pa doslej niso bili uspešni pri usklajevanju dveh novel vojnih zakonov. Še vedno se namreč niso sporazumeli o zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o vojnih grobiščih. Pavel Gantar pa ob tem meni, da je treba delo nadaljevati in zakonski noveli sprejeti. Tudi to ni dobro, da slovenskemu parlamentu pada ugled, po njegovem mnenju zlasti zaradi nastopov in medsebojnega besednega obračunavanja poslancev. Ugled pa mu verjetno pada tudi zato, ker se poslanci premalo vestno udeležujejo sej in poslanske klopi med zasedanji velikokrat ostajajo prazne.