V klekljanju je tekmovalo 23 odraslih klekljaric in en klekljar ter 33 otrok.

Poleg čipk tudi kranceljni

Zaključek Čipkarskih dnevov je v nedeljo v Železnike privabil prek tri tisoč obiskovalcev.

Železniki – Ob nedeljskem zaključku 47. Čipkarskih dnevov so Železnike preplavile čipke in njihovi ljubitelji. V starem delu mesta je bilo živahno že v dopoldanskem času. Nekateri so se podali po Fužinarsko-kovaški poti, drugi so se ustavljali ob stojnicah s predstavitvami domače in umetnostne obrti, čipke so obiskovalci lahko občudovali na razstavah v galeriji muzeja in v lovskem domu, kjer so se predstavile tudi klekljarice iz Lepoglave na Hrvaškem in iz Bazovice pri Trstu, ter na oknih v starih Železnikih.

Še več obiskovalcev so čipke privabile v Železnike v popoldanskih urah. Klekljarskemu sprevodu s konjeniki, pihalnim orkestrom Alples in mažoretkami je sledilo tekmovanje v klekljanju, ki se ga je udeležilo 23 odraslih klekljaric in en klekljar ter 33 otrok. Po mnenju strokovne komisije je med odraslimi najbolj uspešno vihtela klekeljne Marjeta Adam (Logatec), za njo pa sta se uvrstili Anica Lapajne (Šebrelje) in Marica Soklič (Železniki). Otroci so se pomerili v štirih različnih kategorijah, zmagovalke pa so bile Terezija Rupnik, Maja Kenk (obe OŠ Črni vrh nad Idrijo), Karmen Zupančič (OŠ Novo Mesto) in Leja Čehovin (OŠ Jakoba Aljaža Kranj). Priznanja sta najboljšim podelila župan Mihael Prevc in Špela Pegam, predsednica Turističnega društva Železniki, ki je priredilo Čipkarske dneve.

Pegamova je bilo ob zaključku devetdnevnega festivala zelo zadovoljna: »Čipkarski dnevi vsako leto v Železnike privabijo več obiskovalcev. Letos jih je bilo prek tri tisoč iz vseh koncev Slovenije in iz Lepoglave na Hrvaškem, od koder so prišli tudi godbeniki.« Novost Čipkarskih dnevov je bil običaj pobiranja kranceljnov, ki so ga obudili v soboto zvečer. »Gre za dvesto let star običaj, po katerem so samski fantje včasih z mlajem pobirali venčke samskih deklet. Mlaj so nato zakurili na kresu, venček, ki je zadnji pogorel, pa je nakazal, katero dekle se bo prvo poročilo,« je razložila Pegamova. V sklopu letošnjih Čipkarskih dnevov so se v Železnikih zvrstile številne športne, kulturne, otroške in zabavne prireditve. »Veseli smo, da je veliko društev sooblikovalo program, tako da je bilo tokrat turistično društvo odgovorno predvsem za uvodni in zaključni del festivala,« je še dodala Pegamova.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 24. december 2012 / 07:00

Mladi sprašujejo (starejše) politike

Slovenske mladinske organizacije na Koroškem (SMO): Klub koroških študentov, Koroška dijaška zveza, Mlada Enotna lista in Katoliška mladina, so postavile zaradi nezadovoljstva z njihovim delom tr...

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Spet bomo slavili Prešerna

Kranj - Čeprav je 22. julij 1846 manj znan datum v življenju našega največjega pesnika Franceta Prešerna, pa je bil zanj eden najpomembnejših. Takrat mu je namreč cenzurni urad n...

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Pičlih dvajset za štrukelj

Poletje v Koloseju De Luxe je pestro, Kranjska Gora pa je prejšnji vikend privabila v goste tako ljubitelje harmonike kot dobre kapljice in odlične hrane.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Glasbeno poletje na Linhartovem trgu

Četrtkovi večeri v starem mestnem jedru Radovljice so že tretje leto zapored glasbeno obarvani.

Prosti čas / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Sanjala sem o svojih treh dobrih prijateljih, ki so v sanjah imeli nenavadno velike oči. Eden je imel izjemno lepe svetlo modre oči, drugi svetlikajoče se zelene oči, tretji pa velike črne o...

Kultura / ponedeljek, 20. julij 2009 / 07:00

Deva Puri gosti Dalija

V Sloveniji si lahko prvič ogledate več kot dvesto originalnih grafičnih listov iz dveh najobsežnejših Dalijevih opusov - Biblia Sacra in Božanska komedija.