Pogled na vrh Pršivca. Do tja je še 15 minut.

Razpokana gora

Pršivec (1761 m) - Ni votla gora, le prepredena je z razpokami in brezni, da je njena notranjost pravi labirint. Gora, ki požira vodo, ki luč sveta spet ugleda ob izbruhu Govica. Razglednik, ki ga je vredno obiskati, ko je vreme jasno.

Današnji cilj je ravno prave višine, da je čudovit razglednik. Njegova južna stran se prepadno konča v Bohinjskem jezeru, na severni strani pa ga od pravega visokogorja loči planšarska idila fužnarskih planin. Na Pršivec se bomo povzpeli čez Vogar. Vzpon se začne v vasi Stara Fužina oz. na parkirišču nad vasjo, ob cesti, ki pelje proti planini Blato. Najprej sledite markacijam proti dolini Voje, kjer vas pri Hudičevem mostu, kjer je tudi tabla Korita Mostnice, markacije usmerijo na zgornjo, levo pot. Kmalu pridete do asfaltirane ceste, ki jo prečite in se začnete vzpenjati. Naj vas opozorim, da je pot strma, kamnita, skoraj bi lahko rekla, da tlakovana. Na rob planote vas bodo vodile tri dolge serpentine in tam strmina tudi popusti. Pot se obrne proti zahodu in kmalu boste opazili odcep proti spomeniku, posvečenemu padlim železničarjem. Razgled s te točke je čudovit. Neoznačena, a dobro shojena potka vas bo popeljala naprej, do prvih travnikov in do Kosijevega doma na planini Vogar. Nadaljujemo po tlakovani poti, vse tja do razcepa, ki desno pelje do planine pri Jezeru, levo pa do Vodičnega vrha in Pršivca. Kmalu je vnovičen razcep; naša pot na Pršivec gre levo. Čaka nas kratek vzpon, potem pa bomo presenečeni hodili po gozdni poti, nenaporni, brez vzpona. Kot da bi šli na Pršivec na sprehod. Pod planino Hebat nas zmoti potoček, malenkost višje zamočvirjen teren, kjer je tudi v suhih mesecih vlažno. Sledi strm vzpon, nato pa pot poteka po gozdnem robu, kjer lahko opazujemo gladino Bohinjskega jezera. Na desni strani z nami vzporedno teče cesta, ki se vse iz doline mimo Vogarja povzpne do sem gor. Ampak ceste se poslužujemo le, če gorsko kolesarimo, avtomobile pa pustimo v dolini.

Strmina začne postopoma naraščati. Sledenje markacijam mora biti pazljivo, saj na Pršivcu ni ravno priporočljivo, da se izgubimo in zaidemo. Kraški svet je namreč skrivnosten, poln brezen in razpok. Pot je strma in z vsakim višinskim metrom le pridobiva na strmini. Gozd je že zdavnaj izginil, okoli nas so le še macesni in viharniki, ki kljubujejo naravi in njeni mogočnosti. V podrasti je resje in neštete korenine; gledamo pod noge. V zgornjem delu je pot speljana po travi, med kamenjem. Pod čevlji se nam bo mlela črna zemlja in po dežju je vzpon vsekakor zahtevnejši, saj je možnost zdrsa precej večja. Tik pod vršnim grebenom bomo poplezali po razvejanih koreninah dreves, ob pristopu na vršno sleme, pa bomo pravi vrh zagledali še daleč pred seboj. A to je le optična prevara, saj ni tako oddaljen, kot je videti. Tudi po slemenu pot poteka po travi in po skalah, zato je previdnost nujno potrebna.

Na vrhu nas bo pričakala vpisna knjiga in čudovit razgled. Pršivec si iz oči v oči gleda z Rjavo skalo, kamor pripelje vzpenjača na Vogel. Spodnje bohinjske gore se nam pred očmi razgrnejo kot ogrlica in vsaka gora je biser, ki sestavlja to naravno pregrado med Gorenjsko in Primorsko. Pršivec je preddverje, vhod v Julijske Alpe, ki nam na severu dihajo za ovratnik; Debeli vrh, Ogradi, Stogi, za njimi triglavsko kraljestvo, zahodno veriga Tičaric in Zelnaric, Veliko Špičje, Krnska skupina itd.

Lahko se vrnete po poti vzpona, ali pa pot zaokrožite. Z vrha Pršivca se spustite do planine Viševnik. Vmes greste mimo Majske jame, brezna, ki je raziskano do globine 592 metrov. S planine Viševnik nadaljujete do planine Jezero, odkoder krenete po kolovozu proti planini Blato, a morate biti pozorni, saj vas markacije in smerokaz po približno pol ure hoje usmerijo desno v gozd. Steza se priključi cesti, a le za malenkosten čas, nato pa se spusti na vogarske pašnike. Od tam pa le še v dolino.

Pršivec je čudovit primerek visokogorskega Krasa, saj razdrapan teren, poraščen z macesni in podrastjem, buri domišljijo ob pogledu na številne škraplje, prelome, vrtače in brezna.

Nadmorska višina: 1761 m

Višinska razlika: 1200 m

Trajanje: 7 – 8 ur

Zahtevnost: 3 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 30. junij 2011 / 07:00

Domel ambiciozno v prihodnost

Domel v prvih petih mesecih leta posluje bolje od načrtov. Realizacijo so glede na isto obdobje lani povečali za 15 odstotkov oziroma ustvarili 33,4 milijona evrov prometa.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sobota, 8. avgust 2009 / 07:00

Zapora cest zaradi Kamfesta

Kamnik - V času kamniškega festivala, ki se začenja to nedeljo, so organizatorji pripravili spremenjen prometni režim v samem mestnem jedru. Od 8. avgusta pa vse do 22. avgusta b...

Bled / sobota, 8. avgust 2009 / 07:00

Bližje obali, dražje parkiranje

V najbolj obiskanih gorenjskih turističnih krajih boste za uro parkiranja največkrat plačali en evro, za celodnevno parkiranje pa boste odšteli od dva evra in pol naprej.

Kultura / sobota, 8. avgust 2009 / 07:00

Starejši, vedno boljši

Z uvodnim koncertom prve dame stare glasbe, slovite angleške sopranistke Emme Kirkby, se bo v soboto začel 27. Festival Radovljica. Do 23. avgusta se bo na desetih koncertih zvrstilo 45 glasbenikov iz...

Zanimivosti / sobota, 8. avgust 2009 / 07:00

Otroci na Veliko planino brezplačno

Kamnik - V družbi Velika planina, d. o. o., so v sodelovanju z Občino Kamnik po uspešni akciji med zimskimi počitnicami tudi avgusta pripravili ugodnosti za vse otroke do 10. let...

GG Plus / sobota, 8. avgust 2009 / 07:00

Za onesnaženost kriva človeška nevednost

Nepremišljena naselitev rib v nekaterih visokogorskih jezerih je privedla do porušenja jezerskih ekosistemov. V jezerih je namreč povzročilo številne negativne spremembe, ki so vplivale na kakovost vo...