Pod njim se žebelj ukloni

Veliki vrh (2088m) - Toplar (2000m) - Kladivo (2094 m) - V grebenu Košute, dolgem deset kilometrov, je vsaj trinajst dvatisočakov, vmes pa so še vrhovi, ki se končajo kakšen meter nižje. Za pokušino tega čudovitega grebena bomo naredili krožno turo.

Planine pod Košuto, kjer se živina pase vsako poletje, so najlepša izhodišča do grebena Košute in njenih vrhov. Južna, travniška pobočja so njena mila stran. Svet na severu je bistveno zahtevnejši: skalnat, prepaden, krušljiv. Veličasten masiv skriva lepote za vsakogar od nas. Planine so planšarske oaze, kjer se v poletnih mesecih dobi tako kislo mleko kot masovnik; številne ceste in poti privabljajo gorske kolesarje, severno ostenje pa alpiniste.

Mi se bomo danes odpravili s Kofc na Veliki vrh, Toplar, Kofce goro ter Malo in Veliko Kladivo.

V Podljubelju vas smerokaz usmeri proti kmetiji Matizovec. Od kmetije do vrha Kofc vas čaka ura hoje. Skoraj celoten vzpon poteka po gozdu, v senci. Pot je lepo speljana, a občasno precej strma. Tik pod vrhom dosežemo travnik in pogled se nam odpre na veličasten greben, v daljavi pa zagledamo streho Doma na Kofcah in Planšarijo Kofce.

Od Doma se na levi strani vidi naš današnji prvi cilj, Veliki vrh. Najprej se čez travnik povzpnemo do križa, kjer je klopca in kjer si lahko malo oddahnemo. Pot se zoži in poteka skozi ruševje. Na desni strani vidimo odcep proti Kladivu. Po tej poti se bomo vrnili. Nadaljujemo po ozki stezi, ki počasi zavija proti zahodu. Pot se zlagoma vzpenja in na enem delu je tudi nekaj metrov jeklenice. Ker je Veliki vrh zelo obiskan dvatisočak, so jeklenice povsem na mestu, saj olajšajo vzpon. Kmalu dosežemo greben. Pot nekaj časa poteka po južni strani, kratek delček pa tudi po severni. Tukaj moramo biti previdni, saj je severno ostenje grozljivo divje in prepadno. Do samega vrha se lahko povzpnemo povsem po grebenu ali pa sledimo markacijam, ki nas na vrh pripeljejo z zahodne strani. Razgled je čudovit: proti zahodu vidimo karavanški trojček Begunjščica, Vrtača, Stol; s severa nas pozdravlja Ljubeljska baba; na jugu so Kriška gora, Storžič, Stegovnik; na vzhodu pa se pred nami vije Košutin greben. Na vrhu nas čaka vpisna knjiga z žigom.

Z vrha sestopimo po poti vzpona in se povzpnemo še na Toplar. Kateri je, sprašujete? Tisti najvišji med Velikim vrhom in Kofcami goro. Nadaljujemo naprej do Kofc gore, kjer sicer ni nobene vpisne knjige niti žiga. S Kofc gore sledimo markacijam, ki nas vodijo najprej po grebenu, nato pod njim, dokler ne začnejo v majhnih okljukih vzpona na Malo Kladivo (2036 m). Z Malega kladiva se pot strmo spusti do grebena. Vzpon na Veliko kladivo poteka po kamniti, deloma skalnati poti. Kakšna skala je posuta s šodrom, zato je previdnost še kako nujna. Sploh pri sestopu. Svet, v katerega vstopate je krušljiv. Ko stojimo na Kladivu, lahko še bolje razumemo veličastnost mogočne Košute. Špice njenih najvišjih vrhov nas vabijo, da jih čim prej obiščemo. Ja, še letos bomo prehodili greben!

Možnosti sestopov s Kladiva je več. Lahko se skozi Škrbino spustimo do planine Pungrat, lahko se pod Kladivom obrnemo proti vzhodu in se po neoznačeni stezi spustimo na Pungrat, a mi se bomo vrnili do Kofc gore, kjer bomo skrenili levo na grebensko pot. Ta zahteva veliko previdnosti, kajti greben je občasno izpostavljen, posut s kamenčki in zato je možnost zdrsa toliko večja. V spodnjem delu bomo obšli skalo, kjer ni dobro, če ima človek vrtoglavico. Kaj storiti takrat? Hja, najbolje, da se obrnete k skali, gledate vanjo in greste mimo.

Po vrnitvi na Kofce se ustavite na planšariji, kjer vam bosta Tina in Uroš postregla s čim dobrim na žlico; morda celo s tržiško bržolo. Če boste dovolj zgodnji, boste dobili tudi kislo mleko.

Nadmorska višina: 2088 m in 2094 m

Višinska razlika: 1300 m

Trajanje: 6 do 7 ur

Zahtevnost: 4 zvezdice