Siemens odšel iz Iskratela

Po letu in pol pogajanj so se sporazumeli za predčasno prekinitev družabništva med Iskratelom in Siemensom. Novega partnerja bodo iskali po lastni izbiri.

Kranj - Pred dobrima dvema tednoma smo že poročali o tem, da so trije največji lastniki kranjskega visoko tehnološkega podjetja Iskratel dosegli sporazum o odkupu deleža Siemensa in s tem predčasnem končanju partnerstva ter tudi umiku Gorenjske banke iz lastništva Iskratela. O tem, kaj je pomenilo sodelovanje s Siemensom, smo se pogovarjali z glavnim direktorjem Iskratela Andrejem Polencem.

Kakšna je zgodovina sodelovanja Iskratela s Siemensom?

»Sodelovanje s Siemensom v obliki joint venture se je začel skoraj natanko pred 20 leti, maja 1989, in bil sklenjen za 25 let. Generalno gledano je bila to uspešna zgodba. Tedanja Iskra Telematika je bila s skoraj pet tisoč zaposlenimi veliko podjetje, sredi 80. let v ekonomski in tehnološki krizi, tedanji sistem pa ni bil naklonjen potrebnim ukrepom prestrukturiranja, zlasti ne odpuščanju delavcev. Podjetje je imelo veliko izgubo, čeprav so tedaj imeli dober položaj na jugoslovanskih trgih in bili poslovno uveljavljeni na vzhodnih trgih, ni pa imelo več za trg primernega izdelka, saj so se centrale Metaconta tehnološko že iztekle. Pozitivno je sicer bilo, da je imelo precej tehnološko usposobljenega kadra. Seveda pa ni bilo možnosti, da bi razvili svoj nov produkt, saj bi zanj potrebovali razvojno delo več deset tisoč človek-let, vložek nekaj sto milijonov dolarjev in popolno preobrazbo podjetja. Razvoj velikega telekomunikacijskega sistema je bil nerealen, saj zato ni bilo na razpolago potrebnih finančnih in kadrovskih virov. Za obstoj podjetja na trgu je bilo nujno potrebno strateško partnerstvo.«

In kako je vstopil Siemens?

»Slovenija je v teh letih rahljanja vezi v Jugoslaviji iskala svoje poti na Zahod na eni strani, podjetje Siemens pa se uveljavilo kot veliki telekomunikacijski ponudnik, ki je potreboval trge tudi na vzhodu. Pomislekov je bilo tedaj veliko, zlasti strah, da bo novi partner zatrl lastni razvoj. Predvsem niti Alcatel niti na začetku Siemens nista pristajala na pravo partnerstvo, pravi joint venture z vlaganjem, tudi odkupom naših izdelkov, pač pa ponujala le prodajo licence. Dramatični zasuk je pomenil v Iskri Telematiki obisk bavarskega kanclerja Straussa, ki mu je v dveh tednih sledila kvalitetna ponudba Siemensa: nakup 47-odstotnega deleža, pravi joint venture za 25 let, 25 milijonov mark vlaganja, dostop do trgov, odkupovanje naših izdelkov in storitev – kasneje so bile to razvojne storitve. Posebej pomembno pa je bilo za nas, da je Siemens pristal na tudi drugo produktno linijo – produkcijo malih central SI 2000, ki so bile rezultat našega znanja. V zahtevnih pogajanjih smo si že v družabniški pogodbi izpogajali pravico do razvoja lastnega sistema pod pogojem, da bo ta program posloval pozitivno.«

Je bilo sodelovanje s Siemensom torej zgodba o uspehu?

»Joint venture s Siemensom je bil za Iskratel vsekakor zgodba o uspehu. Ne samo, da smo se izvlekli iz krize, pač pa smo se iz tega skupnega posla ogromno naučili v organizaciji, vodenju in kontroli poslovnih procesov ter se postopoma tudi kapitalsko okrepili. Pomembno smo se dokazali, ko smo uspešno prebrodili krize zaradi razpada jugoslovanskih trgov 2001 in krizo v Rusiji. Če je bilo razmerje ob začetku sodelovanja med produkti Siemensa in našimi lastnimi produkti 80 proti 20, so se deleži po desetih letih izravnali. Siemens nam je razumljivo, ko je ugotovil potenciale na ruskem trgu, pa tudi na trgih razpadle Jugoslavije, začel zmanjševati prodajne pravice, hkrati pa so se na trgu vse jasneje kazale potrebe po digitalnih centralah manjših kapacitet. S takimi centralami pa smo sledili razvoju, jih digitalizirali in Siemens nas ni mogel, dokler smo izpolnjevali poslovne plane, omejevati. Nasprotno: Siemensov razvoj velikih sistemov je zastal, začela se je kriza tega nekoč najuspešnejšega Siemensovega področja, za nas pa je bil to le pospešek pri razvoju lastnih izdelkov. Danes lahko rečemo, da če ne bi ravnali tako, nas danes ne bi bilo. V letih 2003, 2004 je prodaja Siemensovih central praktično zamrla, ostale so garancijske pogodbe in servisiranje. Siemens je vsebinsko postal le še finančni partner Iskratela.

Leta 2006 se je telekomunikacijski del Siemensa združil s finsko Nokio in zahtevali smo, da se ob tem razjasni tudi naša pozicija. Ker zadovoljivega in za nas sprejemljivega odgovora ni bilo, smo predlagali predčasno prekinitev družabniške pogodbe. Pogajanja o izstopu, zlasti ceni, so v trikotniku Siemens, Gorenjska banka in Iskratel intenzivno trajala leto in pol. Pomembno vlogo pri ceni odkupa je pričela igrati vse ostrejša gospodarska kriza.«

Delež Siemensa je odkupila družba Iskratel Telekom Holding. Za kakšno družbo gre in kako je postala pomembna lastnica Iskratela Gorenjska banka?

»Iskratel Telekom Holding je nastal že konec 80. let po tedaj veljavni Markovićevi privatizacijski zakonodaji, ko smo v podjetjih iskali lastnike. Ker je zašel v težave in ni odplačeval kreditov, je Gorenjska banka konvertirala dolg v lastniški delež, podobno pa tudi neodplačan dolg prek Slovenske razvojne družbe (SRD). Zanimivo je, da je to premoženje že takoj začelo dajati velike donose. Res smo se ob razhodu in dogovoru o odkupu Siemensovega deleža tudi z Gorenjsko banko dogovorili, da se do leta 2012 umakne iz lastništva Iskratela. Rečem lahko, da je bila vloga Gorenjske banke kot pomembnega finančnega partnerja za Iskratel zelo pomembna, hkrati pa naj ugotovim, da bo za ta delež in za svojo vlogo briljantno poplačana.«

Je Iskratel sposoben samostojnega poslovanja brez partnerja?

»Predvsem naj poudarim, da je Iskratel že nekaj let poslovno in produktno povsem samostojna družba z razvitimi vsemi potrebnimi funkcijami. Naučili smo se vse: od že tradicionalnega razvoja – inženirji Kranja so vedno vztrajali, da moramo imeti lasten razvoj, lastne izdelke; novih tehnologij, kontrole, prodaje, marketinga. Znamo in si zaupamo, da lahko proizvajamo svetovno konkurenčen sistem. Seveda si želimo novih partnerstev, vendar po naši iniciativi, izbiri, da lahko našo ponudbo še okrepimo, dopolnimo, zaokrožimo in si omogočimo dostop do novih trgov. Pripravljamo nov strateški načrt in želimo, da v lastništvo vstopijo menedžment ter zaposleni. Ustanavljamo družbo Fintel, preko katere bomo izvajali lastninjenje vodstva in zaposlenih. Z vložki želimo doseči 17-odstotno lastništvo Iskratela, kolikor sedaj znaša lastni delež, kasneje morda tudi kontrolni delež. Razmišljamo celo o komanditni družbi, pripravljamo nove statusne rešitve, ki bodo pripravljene in transparentno objavljene jeseni.«

Od kod sicer denar za odkup Siemensovega deleža?

»V Iskratelu smo vedno vztrajali, da mora imeti tovrstna družba, ki je na trgih izpostavljena velikim nihanjem, spremembam in tveganjem, zadosti velike rezerve, na kar sta pristala tudi največja lastnika. Naši izdelki so investicijsko blago, to pa je v krizah naprej na udaru. S temi rezervami smo prebrodili krizo nekaterih držav, npr. Rusije, tehnološko krizo ob prehodu na IP-tehnologijo, finančne, tečajne krize. Poleg uporabe rezerv je bila tudi naša posebnost izplačevanje dobičkov v gotovini, kar je bilo pri tej poravnavi upoštevano. Zagotovim lahko, da zaradi odkupa lastniških deležev družbe ne bomo finančno izčrpali. Joint venture s Siemensom smo so sicer predčasno, vendar korektno zaključili.«

Kako posluje Iskratel v teh kriznih časih?

»Lansko leto smo ob 146 milijonih prometa za osem milijonov evrov dobička. Pred nami je dvojni izziv: da v drugi polovici leta začenjamo izboljševati rezultate poslovanja ter v letu 2010 znova zagotovimo rast prodaje in hkrati na osnovi naših strateških usmeritev nadaljujemo intenziven razvojni ciklus. Investiramo v tržno širitev tako v Evropi kot tudi na trgih Bližnjega vzhoda in Latinske Amerike. Prepričan sem, da smo sposobni doseči ta pomemben preobrat, s temi izhodišči pa lahko Iskratel vstopa v nove strateške povezave, ki bodo zagotavljale podjetju stabilno rast.«