Naši ni enake šole na svetu

Prof. dr. Danica Purg, ustanoviteljica in dekanica IEDC - Poslovne šole Bled

Prof. dr. Danica Purg je leta 1986 na Brdu pri Kranju ustanovila eno prvih poslovnih šol v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se je ob prelomu tisočletja preselila na Bled. Danes IEDC – Poslovna šola Bled na študij MBA in druge oblike izobraževanj privabi od tri do štiri tisoč menedžerjev na leto z vsega sveta. Področje predavateljice Purgove zajema stile vodenja in osebni razvoj menedžerjev s posebnim poudarkom na timskem delu in organizaciji lastnega dela in časa. In kot lahko razberemo iz pogovora, veliko poudarka namenja etični, moralni vzgoji in izobraževanju voditeljev, menedžerjev.

Trenutno je najbolj aktualna razprava o gospodarski krizi. Zakaj smo si jo zaslužili?

»Ne moremo govoriti le o gospodarski krizi, ampak o krizi vodenja. Pokazalo se je, da ima veliko menedžerjev v svetu probleme z etičnim vodenjem. Naj bom samokritična: sokrivi smo tudi v poslovnih šolah. Med nemoralneži je veliko harvardskih diplomantov, pa seveda tudi iz drugih poslovnih šol. Vsekakor šole že dolgo razpravljajo o tem, da bi uvedle katedro za etiko, mi jo imamo že od obstoja šole. Vendar to ni dovolj.«

Kaj bi morali storiti?

»Več načinov poučevanja etike je. En način je spoznavanje zgodovine etike, etične smeri, kaj je ta pomenila za posameznega filozofa, misleca. Bolj pomembno je, da na konkretnih primerih, ki se dogajajo vsak dan, pokažemo pravi odnos in odpravimo dileme. Kot vodja vem, da se z etičnimi vprašanji srečuješ vseskozi. Vodja ima vedno moč: zamislite si kakšno imajo Boško Šrot in drugi lastniki ali menedžerji velikih podjetij! Takšni ljudje morajo biti zelo trdni, ne sme jih zanesti, ne smejo kar pograbiti in obrniti nečesa v lastno korist. Na to moramo pripraviti menedžerje in usposobiti njihovo samorefleksijo. Zato na naši šoli učimo pravila etičnega vedenja in spodbujamo ljudi k razmisleku.«

Govorite o odpravljanju posledic ene največjih kriz. Pa vendar, ali obstaja preprosta rešitev za izhod iz nje?

»Preprostih rešitev na zahtevne probleme ni. To bi bil odgovor za milijon evrov. Svet je šel predaleč. Tudi preprostih odgovorov na ekološko krizo ni. Poglejte, kaj se dogaja! Danes se z ekologijo večina ukvarja zgolj za lastno promocijo. Radikalni problemi zahtevajo radikalne spremembe obnašanja. Radikalno bi bilo, da bi v vseh poslovnih šolah uvedli v predmete tudi etična vprašanja oz. dileme. Vendar, kako jih pripraviti, če pa danes nimamo na voljo dovolj usposobljenih profesorjev za to!«

Bi bila to že rešitev?

»To bi bil le en kamenček v mozaiku. Vsakdo bi se moral truditi, da bi bilo v svetu več enakosti, demokracije, manj korupcije … S poučevanjem tovrstnih pravic bi morali začeti že v osnovni šoli. Ob prelomu tisočletja so si Združeni narodi zadali med drugim tudi cilj, da leta 2015 ne bi več poznali revščine. Pa vendar danes v Afriki nimajo zagotovljene niti pitne vode. Zato jim moramo pomagati. Pred kratkim sem podelila pet štipendij Afričanom. Tam sem spregovorila tudi o odgovornosti poslovnih šol za krizo. Brez odziva drugih. Želim opozarjati na lastno odgovornost, grem na živce svojim kolegom, saj bi morali biti nekoliko bolj samokritični. Seveda pa moramo spremeniti tudi zakonodajo, v ospredje mora stopiti večja kontrola družbe nasploh.«

So torej ukrepi vlade za blaženje učinkov gospodarske krize zgrešeni? Bi morali bolj v smer vašega razmišljanja?

»Vsaka vlada je danes v hudih težavah. Novinarji jo zelo kritizirate, tako kot francoski svojo, pa nemški svojo …, ampak v vladi morajo vseskozi sprejemati kompromise med tistim, kar je dobro danes, in tistim, kar bo dobro jutri. Podobno je v menedžmentu; gre za vodenje z dvojno strategijo. Poglejte, brez blažilnih ukrepov, s katerimi razdeljujejo evre ubogim podjetjem, bodo ljudje na cesti, bo revolucija in ne bo vlada mogla narediti nič za svoje ljudi. Po drugi strani pa bo morala vlada večji del posvetiti razvoju. Za te pa se mora s partnerji sporazumeti, katera področja in kako se bomo razvijali.«

V katero smer bi morala Slovenija?

»Najprej bi morali združiti vse intelektualne napore in opredeliti kaka tri področja, na katerih bi bili lahko vodilni v svetu. Vse skupaj bi povezali v konkurenčne grozde, nikakor ne v avtomobilsko industrijo, ampak bi, na primer, razvijali zdravo hrano, zdravo okolje. Tu bi lahko naredili velik premik. Zelo uspešni smo tudi v industrijskem oblikovanju, v grozd bi lahko povezali oblikovanje, estetiko, etiko in ekologijo. Pred časom je pri nas študiral Američan, ki bi Slovenijo spremenil v tehnološki park za kvaliteto življenja. Ves svet bi hodil k nam proučevat kvaliteto življenja. Preprosto povedano, nekaj novega se moramo izmisliti. Fantastično bi bilo, če bi Danica Purg to vedela, vendar ne ve.«

Dobite veliko idej od študentov? K vam prihajajo iz vsega sveta.

»Odvisno. Asociacij je veliko. V Rusiji sem pred kratkim dobila veliko idej, zato se kmalu vračam na razgovor z Združenjem ruskih menedžerskih šol. Premleli bomo ideje o tem, kaj bi lahko prispevali svetu. Sem zelo radikalna, zato bom predlagala nove ideje učenja, ki pa jih moramo predstaviti tudi Zahodu. To je naš prispevek. Danes veliko govorimo o učenju na metaforah. V Afriki sem dobila idejo, da bi naš izvoz usmerili k njim. Najprej se moramo seveda sestati in jim skupaj ponuditi investicije, prek katerih bi lahko v prihodnosti zaživeli. To moramo narediti kot skupen projekt slovenskega gospodarstva, ne vsak posebej!«

Ste si 23 let nazaj, ob ustanovitvi šole, predstavljali, da boste uspeli, da boste spoznali svet, številne zanimive ljudi, znali hitro videti pravo priložnost?

»Ne, domišljavo bi bilo to trditi. Sem pa zelo ambiciozna. Vedela sem, da bom nekaj naredila, da se ne predajam. Želela sem postaviti šolo, ki bo dajala pečat Sloveniji in svetu. Že kot otrok sem bila mednarodno usmerjena, s predsednikom Danilom Türkom se npr. poznava iz klubov OZN, kjer smo se mednarodno udejstvovali. Želim povedati, da mi je bila Slovenija že od nekdaj premajhna. Hotela sem postaviti na noge nekaj enkratnega. Mi ne moremo biti Harvard, Cambridge, nobena kopija, ampak edinstveni. Tehnično smo morda komu podobni, po vsebini in poudarkih pa ni enake šole na svetu.«

Začeli ste na Brdu pri Kranju, sedaj ste na Bledu. Načrtno? Kako pomembna je lokacija poslovne šole?

»Bled je izredno dobra lokacija za tako ustanovo. Sicer pa smo prišli na Bled v krizi. Na Brdu do nas niso bili prijazni, menjavale so se vlade, nekateri so nas podpirali bolj, drugi manj, nobeden pa k razvoju ni prispeval nič. Iskala sem druge možnosti, od Kamnika, Brda pri Ljubljani in podobno. Odzvala sem se ponudbi takratnega župana Bleda Golca, poklicala arhitekta in se je začelo. V enem tednu sem uredila vse. To izhaja iz moje mladosti, da težavo obrnem sebi v prid.«

Kako vam uspe na Bled, v Slovenijo privabiti do štiri tisoč študentov letno in ugledne profesorje iz vsega sveta?

»Tako, da si 24 ur na dan v službi in s projektom, imenovanim IEDC – Poslovna šola Bled, živiš. Energijo pa hkrati prenašam na kolektiv, tudi sodelavci živijo s šolo. Pomembno je tudi, da nikoli nisem popuščala pri kakovosti procesa izobraževanja. Prej so delali tako, da bi bila jaz zadovoljna, sedaj so tako okuženi z virusom kakovosti, da mi velikokrat predlagajo še boljše delo.«