Irmo Lipovec in učence sta pohvalila tudi Irena Grafenauer in Borut Sajovic.

Mladi obudili stari Kovor

Irma Lipovec in učenci Podružnične šole Kovor so izdali knjigo Nekdanja Občina Kovor. Prireditev je popestrila tudi flavtistka Irena Grafenauer, ki izhaja z Markučeve domačije.

Kovor – Vas Kovor in okoliški kraji so bogatejši za nov zapisan zgodovinski spomin. Učiteljica Irma Lipovec in učenci Podružnične šole Kovor so se jeseni lotili projekta Kovor skozi čas. V raziskovalni nalogi so sodelovale učiteljice Eva Kuralt, Mateja Jazbec, Simona Križaj, Janja Šmeic, Silvia Šlibar in Nataša Bergant. Brskali so za starimi dokumenti, fotografijami in spomini. Poiskali so ljudi, ki veliko vedo o svoji hiši in rodbini ter o zgodovini kraja. Zbrali so gradivo, iz katerega je nastala knjiga Nekdanja občina Kovor.

Delo, ki ga je založila in izdala Podružnična šola Kovor pri OŠ Bistrica v nakladi 1100 izvodov, na 460 straneh opisuje življenje v letih 1845–1945. Takrat so spadali v občino Kovor vasi in zaselki Kovor, Zvirče, Hudo, Hušica, Sveta Neža, Popovo, Vadiče, Visoče, del Bistrice, Loka, Brezovo in Brdo. Košček preteklosti so šolarji iz Kovorja strnili v razstavi fotografij, ki so jo odprli v sredo na cerkvenem skednju v Kovorju. Tam so pripravili tudi zanimiv program, med katerim so se ob pripovedovanju zgodb o preteklosti pridružili učencem pri vaškem koritu tudi gostje. Jože Praprotnik je igral na harmoniko, zapeli so kvartet Pueri cantorum in Bratje Zupan, Jaka Praprotnik je prebral pesem Moj domači kraj, vse obiskovalce pa je presenetila z nastopom svetovno znana flavtistka Irena Grafenauer, ki izhaja z Markučeve domačije v Kovorju. Prireditev je obiskala tudi 86-letna Mira Hiršel, šolska Mira, ki je pred tremi leti izdala knjigo Spomini na Kovor. Avtorjem prispevkov, med katerimi sta bila v veliko pomoč Stanislav Pesjak in Jožica Koder, so čestitali za knjigo predsednik KS Kovor Janez Šter, tržiški župan Borut Sajovic, ravnatelj OŠ Bistrica Štefan Žun in Boris Černilec z direktorata za osnovno šolo in vrtce Republike Slovenije.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / torek, 30. oktober 2007 / 07:00

Naših sto planinskih let

Planinstvo društvo Škofja Loka praznuje visok jubilej, ki ga bodo sklenili s slovesnostjo 29. novembra.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...