V čem je malo mesto lahko veliko?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 26. junij 2009 / 06:00

V Škofji Loki je v dneh od 17. do 20. junija potekala mednarodna konferenca z obetavnim naslovom: Management naravne in kulturne dediščine. Običajno govorimo, da je treba dediščino varovati; to pot je šlo za razpravo o tem, kako jo upravljati tako, da z njo tudi kaj zaslužimo ...

Loška konferenca se je zgodila kot eno od dejanj v projektu Evropa za državljane (Europe4Citizens). Projekt financira EU, v njem pa sodelujejo »majhna« evropska mesta – »živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo«. Ta so, skupaj s Škofjo Loko, irski Carlow, nemški Freising, belgijski Maasmechelen, italijanska Medicina, češki Tabor in hrvaški Varaždin. Ta mesta se skupaj sprašujejo, ali so že zaradi svoje oddaljenosti od velikih središč kulturnega in socialnega razvoja v njem nemočna. Svoj položaj hočejo okrepiti tako, da se v svojem prihodnjem razvoju oprejo na kulturno dediščino, družbeno odgovorno podjetništvo in sodelovanje z mladimi (»mesto za mlade, mladi za mesto«).

Konferenca je vsebovala plenarna zasedanja in delavnice, dopolnile so jo kulturne prireditve in druženja. Častni predavatelj je bil dr. Frans Brouwer iz Nizozemske, mednarodno priznani specialist za kulturni management, za njim pa se je zvrstila cela vrsta profesorjev, ki so na svojih področjih referenčni. Naj jih omenimo le nekaj (po vrstnem redu nastopov): dr. Bogomir Kovač (Podjetniška revitalizacija starih mestnih jeder), dr. Jelka Pirkovič (Priložnosti in izzivi upravljanja kulturne dediščine), dr. Matjaž Uršič (Kultura in kulturna dediščina kot sredstvo spodbujanja potrošnje v mestu), mag. Katja Udir Mušič (Pomen kakovostno oblikovane blagovne znamke mesta v smislu njegove promocije), dr. Vesna Čopič (Kulturna politika in nove ideologije), dr. Janez Bogataj (Vključevanje kulture in kulturne dediščine v razvoj turističnih produktov). Slednji je, kot smo že navajeni, tudi to pot prepričal z močjo govorniško podane besede in si ni pomagal z Microsoftovim asistentom PowerPoint. Seveda so nastopili tudi domači kulturni delavci in predstavili projekte, ki tvorijo loško kulturno podobo: Škofjeloški pasijon (Romana Bohinc), Loški muzej (Jana Mlakar, Jože Štukl), Muzejsko društvo Škofja Loka, Loški razgledi in Zgodovinski arhiv (Judita Šega) ...

Dr. Matjaž Uršič iz Centra za prostorsko sociologijo na Fakulteti za družbene vede je izhajal iz dejstva, da so bila mesta že od nekdaj prizorišča potrošnje. Na podeželju so težili k temu, da bi vsaka domačija proizvedla vse oziroma čim več od tistega, kar je potrebovala. V mestu pa je prišlo do delitve dela in specializacije, kar je hkrati s proizvodnjo spodbujalo tudi menjavo, distribucijo in potrošnjo. (Tako je bilo tudi v loškem gospostvu freisinških škofov v razmerju mesta, Sorškega polja in obeh dolin.) Zdaj gre za izziv, kako javne prostore kulturne dediščine (s poudarkom na javni) urediti in upravljati tako, da bi postali prostori povečane potrošnje (»turistifikacije«). Dr. Janez Bogataj, prvak slovenskih etnologov z izrazitim posluhom za trženje dediščine, je bil lani na podobni evropski konferenci v Bordeauxu. Tudi tam je bilo poudarjeno, da mora vsako lokalno okolje, ki hoče uspeti v turizmu, posedovati in uglasiti troje: pokrajino, dediščino in gastronomijo. Če zdaj to evropsko ugotovitev apliciramo na loški prostor, vidimo, da ima ta razmeroma veliko prvega in drugega, pokrajina je čarobna, dediščine je veliko in je kakovostna. Kakšnih posebej mikavnih izvirnih jedi in pijač sicer nima, je pa tu (bolj v okolici kot v Loki sami) kar nekaj dobrih gostiln. Hkrati pa na celem območju (odkar so zaprli hotel Transturist) ni niti enega objekta, v katerem bi lahko hkrati prenočil cel avtobus turistov! Žalostno, toda resnično: kako menedžirati dediščino, če tisti, ki so njeni potencialni potrošniki in pridejo v večjem številu, nimajo skupaj kje prenočiti?

Osebno sem prisostvoval le delu konference (v petek dopoldne, moderiral ga je dr. Tomaž Krpič) in bilo je res zanimivo. Tudi sicer je bila udeležba dobra (85 referentov ter poslušalcev in razpravljavcev, 23 iz navedenih pobratenih mest). Vprašanje je zdaj tudi, kako dosežke konference posredovati širšemu zainteresiranemu občinstvu, še zlasti drugim lokalnim okoljem, ki imajo podobne probleme in ambicije. Nekaj gradiva najdete na spletni strani loške občine www.skofjaloka.si, obetajo izdajo DVD, spodobila bi se tudi tiskana publikacija. Nekateri izsledki konference so resnično zanimivi in uporabni in škoda bi bilo, če ne bi dosegli vseh tistih, ki se za te reči zanimajo.