Vsega zadosti

Kolesar, ki si v svoji turi zaželi imeti malo ravnine, nekaj krajših vzponov, nekaj kratkih, a strmih vzponov, nekaj tehnično zahtevnih ovinkov, malce položnega spusta, zelo zahteven vzpon in zelo zahteven spust, naj se zapelje po trasi, ki jo bom v nadaljevanju opisal in je ena najljubših med Glasovimi kolesarji. Mnogi bi rekli, da opisu ustrezajo vse gorenjske ceste, pa ni ravno tako. Včasih je težko v slabih šestdesetih kilometrih najti tako traso, v kateri lahko preizkusite vse vaše kolesarsko znanje.

Začnemo seveda pred stavbo Gorenjskega glasa in se peljemo čez Kokrico, mimo Valyja čez Bobovek proti Beli, vendar zavijemo v Tatinec in se po kolesarski stezi peljemo do Čadovelj. Del poti od Tatinca do Čadovelj je pravi kolesarski raj. Kratek sicer, a toliko bolj sladek, ker ni avtomobilov in je pogled na Storžič izjemen. Prek Trstenika se peljemo proti Pangršici, vendar tik pred njo zavijemo desno proti Goričam. Ko prečkamo vas, se spet priključimo na golniško cesto. Čez Golnik smo hitro in že je pred nami klanec na Senično, ki je prvi klanec, ki vam bo vzel kar precej moči. Večina kolesarjev pravi, da je klanec tako lep, da te težko utrudi. Jaz sem drugačnega mnenja in zato večkrat spijem nekaj v gostilni Pri Bajdu, ki je ravno na polovici dvokilometrskega klanca. Na vrhu se spustimo proti Križam in še nižje v Loko, prek katere spet priplezamo na drugo stran v Kovor. Zavijemo levo in nadaljujemo proti Podnartu. Ko prečkamo železniške tire v Podnartu, zavijemo levo in kolesarimo v Kropo. Idilično naselje, ki slovi po tradicionalni železarski in kovaški dejavnosti, si je opomoglo od naravne katastrofe izpred dveh let. Ko prečkamo kamniti most prek potoka Kroparica, se začne klanec, ki je in ni priljubljen med kolesarji. Pravzaprav se klanec začne že dva kilometra nižje pri križišču z Lipnico, a kolesarji vedno prižgemo štoparice, ko zapeljemo na kamniti most v središču Krope. Klanec je dolg 4,2 km in s 500 metrov nadmorske višine priplezate na 830! Klanec je ovinkast in zelo zahteven. Cesta je popravljena in za kolesarje lepo vozna. Najhujša strmina je prav na začetku in na koncu, tako da priporočam počasen začetek, če nočete, da »shodite« tik pred vrhom. Cilj vzpona je v vasi Jamnik, ki leži na vzhodnem pobočju planote Jelovica. Natančneje napisano se kolesarji raje ustavimo malce naprej, na koncu vasi je desni ovinek, ki je ponavadi cilj za časomerilce in ponuja prekrasen razgled na cerkvico svetega Primoža in Felicijana, poznano z večine koledarjev z gorenjskimi motivi. Zaradi lepote razgleda priporočam postanek, ne bo vam žal. Celotno severno Ljubljansko kotlino boste imeli kot na dlani. Potem sledi zelo zahteven spust v Podblico in še nižje v Nemilje. Če boste zgrešili tablo, ki kaže proti Besnici, boste zgrešili tudi obe omenjeni vasici in boste priplezali v Dražgoše, zato bodite pozorni. Na spustu bodite zelo previdni, ker so ovinki zares nerodno speljani in cesta je tako strmo na nos, da zahteva povsem brezhibne zavore na vašem kolesu. Od Nemilj in prek obeh Besnic ter Rakovice boste prevozili vse razen ravnine. V Kranj boste »trčili« tik za Rakovico in potem se boste odločili, ali boste krog, ki je dolg 57 kilometrov, zaključili spet pred stavbo Gorenjskega glasa ali pa zavili naravnost domov ali kam na osvežilno pijačo. Opisano turo priporočam dobro pripravljenim kolesarjem oziroma tistim, ki se jim ne mudi in imajo zelo radi panoramske razglede. Celotna tura je krasna za oči in porabo kar precej moči. Priporočam fotoaparat kot nujni del kolesarske opreme.