Korak bliže energetski obvoznici

Občinski svetniki v Železnikih in Bohinju so potrdili občinski podrobni prostorski načrt za postavitev daljnovoda Železniki-Bohinj.

Železniki, Bohinj – Občinski svetniki v Železnikih in Bohinju so ta mesec potrdili občinski podroben prostorski načrt za daljnovod med obema občinama. Na ta način so Elektru Gorenjska omogočili nadaljevanje postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja za postavitev daljnovoda v dolžini dvajset kilometrov od Bohinjske Bistrice mimo Nemškega Rovta prek Soriške planine in južnega vznožja Ratitovca do Prtovča, od koder se spusti v Železnike. S tem bodo sklenili t. i. gorenjsko visokonapetostno 110-kilovoltno daljnovodno zanko, lahko bi rekli kar gorenjsko energetsko avtocesto.

Po zagotovilih Elektra Gorenjske bo z novim daljnovodom zagotovljena zanesljiva dobava električne energije potrošnikom v Bohinjski in Selški dolini. Vodja projekta Tomaž Sitar je pojasnil, da bodo z novim daljnovodom Železnikom in Bohinju zagotovili rezervno napajanje z električno energijo, saj bi na primer Železniki ob porušitvi kateregakoli daljnovodnega stebra med Škofjo Loko in Železniki ostali brez elektrike, kar bi bila katastrofa za industrijo. »Taka energetska povezava zato pomeni energetsko obvoznico za Železnike in Bohinj,« je ocenil Sitar.

V Bohinju so občinski svetniki prostorski načrt za daljnovod potrdil brez večjih zapletov, ob tem pa so sklenili še, da sme župan podpisati odlok za objavo šele, ko po podpisan tudi sporazum z Elektrom Gorenjsko o ugodnostih za lokalno skupnost. »Bistvene zahteve lokalne skupnosti so, da se ob gradnji kanalizacije po občini v zemljo prestavijo tudi električni kabli in da se smučišču Senožeče zagotovi preskrba z električnoenergijo,« je pojasnila direktorica občinske uprave Bernarda Resman.

V Železnikih so imeli največ pomislekov nad prvotno začrtano traso daljnovoda, ki bi potekala prek zaščitenih območij pri Zgornjih Danjah, Zabrdu, Torki in Prtovču. Elektro Gorenjska je zato moral poiskati novo traso, s katero so se v celoti izognili zavarovanim območjem kulturne dediščine, varovanim gozdovom, Naturi 2000 in naseljem. »Vsi vemo, da daljnovod pomeni hudo rano v naravno okolje, zato smo skušali poiskati najboljšo možno pot, ki ne bi okrnila naravnih lepot in bi se po njej daljnovod čim bolj skril v grape,« je povedal župan Mihael Prevc. Tudi v Železnikih so zahtevali nekaj ugodnosti za okoliške prebivalce, o čemer so se z Elektrom Gorenjska tudi že uskladili: med drugim so iztržili preplastitev ceste Rotk-Spodnje Danje, asfaltiranje ceste proti Zgornjim Danjam in gradnjo gozdnih cest.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Trzin / / 07:00

Jelovica bo vrtec predala občini

Kljub razhajanju glede podražitve projekta, se je Jelovici in Občini Trzin uspelo dogovoriti o plačilu podizvajalcem. Vrtec je zgrajen, a še vedno prazen.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Miša ni zmagala

Fatalko smo letos izbirali iz voditeljskih, igralskih, pevskih, televizijskih, političnih in lepotnih vod. Tokrat je šel naziv v roke miss Slovenije 2005, Sanji Grohar. Naslov je prevzela od lanske fa...

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Brat vse vidi, Brat vse ve: Žar, resničen resničnostni šov

V pripravi je nov resničnostni šov z naslovom Žar.

Prosti čas / petek, 10. november 2006 / 06:00

Nominator

Še dobro, da se nam v teh predvolilno pregretih dneh, rdeče rumeno, »konvertitno kodrlajsasto«, polnih koalicijskih obljub ter lažeh, dogaja še kaj drugačnega. Bolj vsakdanje razumljeneg...

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Filmi kot dokument časa

V Tržiču poteka 2. festival kratkih filmov in video spotov. Za uvod dokumentarca o Bloški planoti in tržiškem vlaku.

Kultura / petek, 10. november 2006 / 06:00

Mojčina mavrična prepletanja

"Čipko predstavljamo skozi uporabo v vseh življenjskih obdobjih, od rojstva do smrti," o razstavi 20 let Mojčinih mavričnih prepletanj pravi njena avtorica Mojca Jemc.