Čigave so tri planine na Jelovici?

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / petek, 19. junij 2009 / 06:00

Ko se je pred štirinajstimi leti delila nekdanja velika občina Radovljica, je del Jelovice, ki ga imajo tudi Radovljičani za svojega, pripadel Bohinjcem. Za reševanje mejnega spora med občinami noče biti pristojen nihče.

Radovljica – Zakon o ustanavljanju občin je leta 1995 nekdanjo veliko občino Radovljica razdelil glede na meje naselij. In ker ima pet gozdarskih hiš na Jelovici, ki sicer sodijo v katastrsko občino Lancovo, hišne številke Nemškega Rovta, je območje ob delitvi avtomatično pripadlo Bohinjcem.

Meja med občinama je tako nastala kot posledica poimenovanja naselij v šestdesetih letih, po katerem gozdarski center Martinček na Jelovici spada pod naselje Nemški Rovt. Tja je bil uvrščen zato, ker so z državnimi gozdovi v okviru tedanjega Gozdnega gospodarstva Bled gospodarili gozdarji iz Bohinja. Večina gozdov na spornem 12,5 kvadratnega kilometra velikem območju je v lasti države, planine tega območja pa so bile stoletja v lasti vasi izpod Jelovice – Lancovega, Lipnice, Kamne Gorice in Krope.

Občina Radovljica se je že pred desetletjem skušala dogovoriti z občino Bohinj, da se meja spremeni v korist Radovljice, leta 2001 pa je na državni zbor naslovila prošnjo za proučitev spremembe občinske meje in začetek postopka za njeno spremembo. A je državni zbor ugotovil, da za zadevo ni pristojen in jo oddal v reševanje ministrstvu za okolje in prostor. To je zadevo posredovalo geodetski upravi, ki je ugotovila – da se morata o meji dogovoriti občini in Radovljičane napotila na upravno sodišče. A tudi to je ugotovilo, da reševanje mejnega spora med dvema občinama ne spada v sodno pristojnost, kar je potrdilo še vrhovno sodišče. Zgodba se je spet zapletla in novembra lani so Radovljičani dobili še drugi odgovor ministrstva za okolje in prostor, da morata občini spremembo urediti sporazumno in hkrati. »Dosedanje dogajanje kaže, da v primeru, ko sporazumna ureditev spremembe občinske meje ni mogoča, sistemska rešitev problema ne obstaja. Globoko smo prepričani, da je nastala administrativna krivica, ki je zdaj administrativno nerešljiva,« je razočaran župan Stušek, ki rešitev problema vidi le še v pobudi za spremembo zakona o določanju meja občin ali celo opozorilu mednarodni skupnosti, da v naši državi ni organa, ki bi rešil primer meje med dvema občinama. O problemu se je namreč to pomlad opredeljeval tudi občinski svet občine Bohinj, ki je izrazil jasno stališče, da gre za del njihove občine, ki ga nikakor ne nameravajo kar prepustiti Radovljičanom. Občina Radovljica pa je v državni zbor znova naslovila pobudo, da razreši nastalo situacijo.