Novo biološko zdravilo za revmatoidni artritis

Revmatoidni artritis je ena do najbolj pogostih kroničnih bolezni, ki prizadene vsakega stotega odraslega, ne glede na raso ali etnično skupino. Ženske zbolevajo trikrat pogosteje kot moški.

Revmatiodni artrtis se običajno pojavi med 10. in 70. letom starosti, najpogosteje pa zbolijo ljudje v starosti od 30 do 55 let. Gre za avtoimunsko vnetno bolezen, ki prizadene sklepe in obsklepne dele in katere vzrok še ni znan. Pogostejša je v družinah z dedno obremenjenostjo.

Najprej so prizadeti majhni sklepi

Za revmatoidni artritis je značilno sklepno vnetje, ki običajno najprej prizadene majhne sklepe: roke, zapestja, komolce, potem pa se razširi na velike sklepe: gležnje, kolena, kolke, redkeje na hrbtenico. Bolezen se izraža z bolečinami v sklepih, ki so hujše zjutraj in ponoči. Z aktivnostjo se njihova intenziteta zmanjša. Bolnik je utrujen, se slabo počuti in hujša, značilna je tudi jutranja okorelost sklepov. Sklepi so otekli in topli, občutljivi na dotik in boleči pri premikanju.

Nezdravljeni revmatoidni artirits vodi v trajne okvare sklepa, saj okvari tako sklepni hrustanec kot kosti, kite in vezi okrog sklepa. Revmatiodni artritis je najpogostejši vzrok za trajno invalidnost mlajših od 55 let zaradi bolezni. Bolezenski znaki se od bolnika do bolnika razlikujejo, prav tako prvi izbruh bolezni, ki je lahko počasen ali pa nenaden in silovit. Večina bolnikov ima prizadetih več sklepov.

Bolniki z revmatoidnim artritisom umirajo do sedem let prej kot ostala populacija, pri hujših oblikah bolezni pa se življenjska doba skrajša tudi za 10 do 15 let. Bolezen zelo vpliva na kakovost življenja: polovica bolnikov po desetih letih ne more več neovirano opravljati vsakdanjih aktivnosti.

Zdravljenje revmatoidnega artritisa

Zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa delimo v dve skupini: simptomatska zdravila (nesteroidni antirevmatiki) lajšajo bolečine, zmanjšujejo otekline in izboljšujejo gibljivost sklepov, imunomodulirajoča zdravila pa vplivajo na nepravilno delovanje imunskega sistema.

Nesteroidni antirevmatiki delujejo tako, da zavirajo tvorbo posrednikov vnetja, imenovanih prostaglandini. Slednji nastajajo med sklepnim vnetjem s pomočjo dveh encimov ciklooksigeneze. Vnetni prostaglandini nastanejo na mestu vnetja in ga pospešujejo, zaščitni prostaglandini pa nastajajo predvsem v želodčni sluznici in vnetje zavirajo.

Imunomodulirajoča zdravila zmanjšujejo bolezenske znake, spreminjajo potek bolezni ter preprečujejo njeno napredovanje. Uvesti jih je potrebno čimprej, najbolje že takoj ob potrditvi diganoze. Poznamo več vrst imunomodulirajočih zdravil, njihov izbor pa je odvisen od razširjenosti, resnosti in hitrosti napredovanja bolezni. Med seboj jih lahko kombiniramo.

Monoklonska protitelesa ciljano delujejo na specifične celice

Zadnja generacija imunomodulirajčih zdravil za revmatoidni artritis so monoklonska protitelesa iz skupine bioloških zdravil, ki ciljano zavirajo aktivnost imunsko kompetentnih celic. Najnovejše med njimi je tocilizumab, ki se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji z metotreksatom.

Tocilizumab je prvo humanizirano monoklonsko protitelo, ki deluje kot zaviralec aktivnosti preko receptorja za IL-6. Predstavlja nov mehanizem delovanja, s katerim zmanjšuje učinke IL-6, ki je pomemben sprožilec procesa kroničnega vnetja. Tako zdravilo prispeva k upočasnitvi ali celo ustavitvi nepovratnih sprememb na prizadetih sklepih, s čimer se pri teh bolnikih ohranja zmožnost za delo in opravljanje vsakodnevnih opravil.

Tocilizumab je registriran za zdravljenje zmerno do hudo aktivnega revmatoidnega artritisa v kombinaciji z metotreksatom pri odraslih bolnikih, ki se niso zadostno odzvali na predhodno zdravljenje z enim ali več imunomodulirajočimi antirevmatičnimi zdravili ali zaviralci tumorje nekrotizirajočega faktorja (TNF) ali takšnega zdravljenja niso prenašali. Pri bolnikih, ki metotreksata ne prenašajo ali zanje nadaljnje zdravljenje z metotreksatom ni primerno, se lahko zdravilo tocilizumab (RoActemra) uporabi kot samostojno zdravljenje.