V gorah največkrat zdrsne

Najpogostejša vzroka za nesreče v slovenskih gorah sta še vedno zdrs in padec. Nekateri adrenalinsko sprostitev iščejo na brezpotjih, drugi se v gore odpravijo preslabo pripravljeni.

Draga - Gorska reševalna zveza Slovenije je minuli konec tedna pripravila tradicionalni dan reševalcev, ki je poleg druženju gorskih reševalcev namenjen tudi spominu na začetek gorskoreševalne dejavnosti (16. junija 1912 v Kranjski Gori). Ob tej priložnosti so v soboto pri gradu Kamen v dolini Drage pripravili prikaz helikopterskega in klasičnega reševanja, dan pa so potem nadaljevali s srečanjem na športnem letališču v Lescah.

Pred začetkom poletne planinske sezone je Gorska reševalna zveza Slovenije predstavila tudi statistične podatke o gorskih nezgodah v lanskem letu, ko se je v slovenskih gorah poškodovalo 318 ljudi (predlani 407), gorski reševalci pa so posredovali v 295 nezgodah (345 v letu 2007). Med gorskimi nesrečami kot vedno prednjačijo nesreče med hojo po označeni poti, med plezanjem in pri hoji po brezpotju. V »negorniških« dejavnostih se največkrat ponesrečijo zmajarji in padalci. Najpogostejši vzroki za gorniške nesreče so še vedno zdrsi in padci, vse več je tudi takih, ki stopijo z markirane poti, nato pa se v brezpotju znajdejo v prevelikih težavah, da bi se sami rešili. Mnogi izberejo zase prezahtevne ture oziroma se nanje preslabo pripravijo.

Dobro petino vseh reševalnih akcij so lani opravili tolminski reševalci, med najbolj obremenjenimi so bili tudi gorski reševalci iz Bohinja, Bovca in Tržiča. Gorski reševalci opažajo, da imajo v zadnjih letih vse več iskalnih akcij, ki so lani predstavljale kar 45 odstotkov vseh opravljenih reševalnih ur.