Ohraniti jezero tudi za naše vnuke

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / sreda, 17. junij 2009 / 06:00

Na okrogli mizi o Blejskem jezeru so želeli opozoriti na še vedno zaskrbljujoče stanje jezera, ki ga med drugim ogrožajo tudi pritiski po pozidavi obale.

Bled – »Trenutno stanje Blejskega jezera lahko po najnovejših kriterijih ocenimo kot zmerno do dobro. S pametnim gospodarjenjem lahko njegovo stanje hitro spremenimo v dobro,« je na okrogli mizi Jezero – ogledalo Bleda, ki sta jo pripravila Društvo za varstvo okolja Bled ter lista Za ljudi in prostor, poudarila Špela Remec Rekar iz republiške agencije za okolje. Tudi evropska direktiva namreč predvideva, da je treba do leta 2015 vzpostaviti dobro stanje voda.

Z okroglo mizo o Blejskem jezeru, ki ima status naravne vrednote državnega pomena, so po besedah predstavnice liste Za ljudi in prostor Ljube Kapus želeli opozoriti, da se z vprašanjem jezera ne ukvarjamo, pritiski na jezero s pozidavo pa še vedno naraščajo. »V zadnjem času se spet pojavljajo pritiski investitorjev, ki bi radi v bližini jezera gradili nove turistične zmogljivosti. Temu ne nasprotujemo, a ob jezeru so objekti, ki bi bili potrebni obnove, ne pa da se gradijo novi.« Opozorila je še, da se iz nekaterih hotelov kanalizacija še vedno izteka neposredno v jezero. Zato po njenem ne bi smeli imeti pred očmi le velikih zaslužkov. »Ravno to bomo namreč izgubili, če ne bomo ohranili jezera, saj turisti k nam prihajajo predvsem zaradi neokrnjene narave,« je še dodala Ljuba Kapus. Po besedah Špele Rekar Remec bi bilo treba, če želijo do leta 2015 doseči dobro stanje jezera, še zmanjšati vnos hranil v jezero. »Na količino hranil vpliva vrsta dejavnikov, med drugim neurejena kanalizacija, intenzivno kmetijstvo v pojezerju in neurejena infrastruktura ob naraščajočih apetitih po urbanizaciji.« Gorazd Urbančič iz inštituta za vode je dejal, da je bilo v preteklosti problematično predvsem cvetenje jezera, pozabljali pa smo na ohranjenost obale. »Spremembe obale imajo pomemben vpliv na dogajanje v jezeru, saj se organizmi v vodi vedno odzovejo na te spremembe.« Tudi arhitekt in urbanist Janez Rožič je izpostavil, da se je naravni kulturni razvoj v zadnjih desetletjih spremenil v svoje nasprotje. »Prišlo je do trka med civilizacijskimi pritiski in sposobnostjo prostora.«

Za ohranitev jezera tudi za naše vnuke poznavalec upravljanja z jezeri Anže Urevc predlaga tri ukrepe: celovit upravljavski pristop, dokončanje kanalizacijskega sistema in dokončanje sanacije potoka Mišce. Župan Janez Fajfar je ob tem dejal, da ima tudi občina velik interes, da se stanje jezera uredi, obenem pa okrcal državo kot lastnico jezera, saj se po njegovem vede premalo odgovorno. »Šestdeset odstotkov čistih izvirskih voda se po nepotrebnem steka v kanalizacijski sistem, saj nam država ne dovoli, da bi jih speljali v jezero.« Župan je še ocenil, da bi za temeljito sanacijo jezera potrebovali vsaj deset milijonov evrov.