Baron von Münchhausen

Volitve v evropski parlament so mimo. Slovenska politična folklora pri teh in vseh drugih volitvah je, da se imajo vsi udeleženci za zmagovalca; od tistih, ki so dobili na volitvah največ glasov, do onih, ki so jih dobili najmanj. Se pravi, od socialdemokratov Janeza Janše do nacionalistov Zmaga Jelinčiča. Vsi se imajo za zmagovalca. Odvisno pač, iz katerega zornega kota na dejstvo gledajo. Izjema je, vsaj tokrat, ljudska stranka Radovana Žerjava, ki je brez olepševanja dejstev priznal, da so na vsej črti zavozili.

Predsedniku ljudske stranke štejem priznanje poraza v dobro. Če nič drugega je stranka vsaj po tem dejanju v slovenskem političnem prostoru prepoznavna in drugačna, da ne rečem izjemna. Po drugi strani se je glede na politične manire v deželici pod Alpami umestno vprašati, kaj priznanje pravzaprav pomeni oziroma, kaj se z njim in za njim dogaja?

Recimo. Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, je hočeš nočeš, pomeni, ko ga je javnost razkrinkala, priznal, da je (v zvezi s svojim lastniškim deležem v podjetju Ultra) lagal, nakar je nesporno zavrženo dejanje, torej, laganje, prevrednotil glede na osebne potrebe ter merila in laž razglasil za napako.

Iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika izhaja, da je laž zavestna neresnična izjava z namenom zavajati v zmoto. Se pravi. Poudarek ni na napaki kot odklonu od pričakovanega, pač pa na zavestnem zavajanju (v aktualnem primeru množice) v napačno mišljenje. Torej. Za moje norme in vrednote ni Gregor Golobič nič drugega kot baron von Münchhausen, v Sloveniji znan kot Lažnivi Kljukec, ta pa niti ne more niti ne sme odločati o državniških rečeh. Še najmanj o vitalnih interesih naše države, kamor nedvomno spada, denimo, razvoj znanosti in tehnologije. Povedano drugače. Najmanj, kar je, bi moral Gregor Golobič odstopiti z ministrskega položaja. Ali naj odstopi tudi kot predsednik politične stranke ali ne, pa je v pristojnosti stranke same.

Ampak. Dejstvo, da je lagal Gregor Golobič kot posameznik, čeprav politik, bi še nekako šlo; žal je tako, da od vseh, ki se ukvarjajo s politiko, ni mogoče pričakovati vsaj kolikor toliko moralne drže. Zaskrbljujoče je, da bi, če bi (finančne) potrebe pač tako kazale, lagali vsi, ki se okrog predsednika stranke Zares ter ministra v vladi Boruta Pahorja vrtijo in za njim stojijo. To pa so v prvi vrsti Bogdan Biščak, Pavel Gantar in vsi drugi veljaki stranke Zares, potencialno pa v krog barona von Münchhausna spadajo še vsi tisti, ki se sprenevedajo in imenujejo nesporno laž napaka. Se pravi, v baronov krog potencialno spadajo tako aktualni in nekdanji predsednik države, Danilo Türk in Milan Kučan, kot tudi ljubljanski župan Zoran Janković, če omenim samo tri najvplivnejše gospode aktualnega političnega prizorišča na sončni strani Alp. Mimogrede, v kolikor Milan Kučan ne bi imel v tej državi več nikakršnega vpliva, ga za mnenje ne bi nihče vprašal, a ne? Ampak, to je druga zgodba.

Ali spada v krog barona von Münchhausna tudi predsednik vlade Borut Pahor ali ne, pa bo odvisno od tega, ali bo Gregorja Golobiča alias Lažnivega Kljukca razrešil s položaja ministra ali ne. V tem trenutku (v torek dopoldan) si upam staviti, da bo Gregor Golobič do nadaljnjega ostal v vladni ekipi Boruta Pahorja.