Ni časa za preroke ...

... je naslov prve samostojne plošče izpod rok mladega škofjeloškega glasbenika - virtuoza na kitari in bobnih, studijskega tehnika, komponista in producenta Dejana Lapanje.

Dejan Lapanja je kot projektni glasbenik in multiinstrumentalist pustil pečat že pri veliko slovenskih glasbenih skupinah in njihovih albumih, svojo samostojno ploščo je prestavil včeraj zvečer v MKC Pri Rdeči Ostrigi v Škofji Loki.

Od kod ideja za takšen naslov?

»Vsak si ga lahko razlaga po svoje. V tem času, ki ga živimo, mora vsak poskrbeti zase, svet je zasičen s cel kup informacijami, ki pa so povečini lažne, nične. Veliko je lažnih prerokov, malo je takšnih, ki jim lahko zaupamo. Še najbolj se lahko zanašamo nase in na svoje občutke.«

Koliko časa je nastajal album?

»Pesmi sem snemal eno leto, pri tem pa moram omeniti, da imam veliko srečo, saj imam že osem let svoj studio, v katerem delam. Tako sem vse odigral sam, naredil glasbene aranžmaje. Pri dveh skladbah sta kot gostji peli tudi Martina Furlan in Severa Gjurin, pri skladbi Cvet pa je kitarski solo odigral Matej Magajne. Besedila sta med drugim prispevala Klemen Teran in Katarina Juvančič, ki sta močno vplivala na moje glasbeno ustvarjanje in potek dogodkov. Tu je še cel kup ljudi, brez katerih album ne bi bil takšen, kot je.«

Kalili ste se v puštalski glasbeni šoli pri pokojnemu učitelju Urošu Lovšinu, odličnemu kitaristu skupine Buldožer. Je tudi on na vas pustil pečat?

»Seveda, največjega! Brez njega ne bi bil to, kar sem. On nas je naučil, da moramo slediti svojim občutkom in biti izvirni. Zelo težko je najti nekoga, ki te povsem razume in dojema kakšno glasbo želiš delati. Ravno zato sem se odločil za samostojni projekt, da posnamem nekaj točno takšnega, kot sem si zamislil. Nastal je album, mešanica žanrov, od čustvenih, akustičnih skladb, do trših kitarskih solaž nekje med pop rockom. Navdih iščem povsod, tudi v jazzu, pri Neal Youngu, v vsakdanjem življenju ...«

Sodelujete z več glasbeniki, ravnokar ste zaključili projekt Wolkswagner s skupino Laibach, igrate pri Salamandra Salamandra in še mnogih. Še najdete čas za vse te zasedbe?

»Zadnje čase se bolj nagibam k samostojni karieri, seveda pa mi je v užitek igrati povsod. Koncertiranje me sprošča, obenem pa je to tudi moje delo, ki ga za nič na svetu ne bi zamenjal. Trenutno sem še najbolj aktiven pri zasedbah Salamandra Salamandra, Ivan Volarič - Feo, Klemen Teran in 19. november, sodelujem v duetih z Martino Furlan in Katarino Juvančič in še bi se kaj našlo.«

Album je na policah, prvi predstavitveni koncert je bil včeraj zvečer v MKC Pri Rdeči Ostrigi v Škofji Loki. Kakšni pa so načrti za naprej?

»Moja želja je čim več koncertirati in ustvarjati svojo glasbo, jo igrati tistim in s tistimi, ki mi veliko pomenijo in me razumejo. Menim da je sedaj čas za nas. Do zdaj smo vedno mi, kot mladi projektni glasbeniki morali pomagati drugim, sedaj pa sem dovolj zrel, da počnem nekaj svojega. Temelji so postavljeni, treba je samo še graditi naprej.«