Kaj jemo v gorah?

Čaka nas fizično naporna gorniška tura. Kaj jesti dan prej, da ne bomo imeli težav pri hoji? Nam prehrana res lahko olajša hojo v hribe? Koliko pa rabim tekočine?

V petek je padla ideja, da se odpravimo na Kočno. Zvečer pred televizijo, saj veste, tako po žensko, mi je zadišala čokolada. Filma je bilo konec in utonila sem v spanec, dokler me ob 4. uri zjutraj ni iz postelje vrgla budilka. Zajtrk, standardno kos kruha z maslom in marmelado, kava in odpravila sem se na pot. Dobili smo se pri kmetiji Suhadolnik in začeli z našim vzponom. Še na vrhu Taške nismo bili, ko sem že morala piti, občutek sem imela, kot da imam beton v nogah. Ja podn, pa kele gor mor'm prid't! Končno sem prilezla do prvega malega melišča, pa čez skale, sledilo je veliko melišče, še ene skale in končno, Kokrška Kočna, pa še Jezerska. Potrebovala sem počitek, nekaj za pod zob in se počutila kot prerojena. Doma sem se spraševala, kaj je bilo narobe, v čem je bila moja napaka. Kondicija ni bila vprašljiva, nekaj drugega je bilo narobe. V roke mi je prišla knjiga o prehrani, v kateri je pisalo sledeče: "Če dan pred večjim fizičnim naporom jeste sladkarije, si s tem zvišate krvni sladkor. Slinavka vam zato proizvede več insulina, nivo sladkorja pade in znajdete se v začaranem krogu, saj ste ves čas žejni in lačni." Telesu bi morala dati ogljikove hidrate in ne sladkorja. Če vem, da me čaka fizično zahtevna, vztrajnostna tura, se od tedaj založim z ogljikovimi hidrati, čokolado pa raje dam v nahrbtnik in si jo privoščim na mogočnem vrhu, ko gledam v širjave.

Hrano, ki je osnova človekovega življenja, sestavlja šest ključnih hranil: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini, minerali in voda.

Glavni vir energije so telesu ogljikovi hidrati, ki so lahko enostavni ali sestavljeni. Enostavni ogljikovi hidrati so sladkorji, najbolj znana sta fruktoza in glukoza. Sestavljene ogljikove hidrate predstavljajo različni škrobi, ki jih najdemo v žitih, testeninah, rižu.

Beljakovine so sestavljene iz aminokislin, delimo pa jih na živalske in rastlinske. Nahajajo se v mleku in mlečnih izdelkih, jajcih, stročnicah in mesu.

Maščobne kisline ali maščobe ločimo na nasičene in nenasičene. Nasičene (slanina, klobase, svinjsko meso, margarina, mastni siri) so slabe, škodljive za zdravje in naj bi jih zaužili čim manj. Nenasičene (ribe, oreški, oljčno in repično olje) so zdrave in zaželeno je, da so v določenih količinah navzoče v naši vsakodnevni prehrani.

Minerali so odločilnega pomena za naš imunski sistem. Z njimi si gradimo kosti, prenašamo kisik, uravnavamo vodo v telesu.

Vitamini so snovi, ki jih telo potrebuje za normalno opravljanje vseh svojih funkcij.

Preskrba telesa z vodo je nujna pri vseh športnih aktivnostih. Zapomnite si, da morate v gorah piti večkrat po malem. Nujna je zadostna količina vode. Ko začutite, da ste žejni, je stanje kritično, saj ste že dehidrirani. Telo moramo s tekočino preskrbeti že kakšen dan prej, večjo količino tekočine pa zaužijemo tudi po turi.

Z znojenjem telo izgublja minerale, kar moramo nadomestiti. Nekateri uživajo le vodo, priporočljivo pa je tudi uživanje izotoničnih napitkov, ki nadomestijo izgubljene minerale, soli, dodatni sladkorji pa tudi nadomestijo naše moči. Izotonični napitek si lahko naredimo tudi sami: voda, sol, žlička sladkorja in limona. Uživanje alkohola vemo, da je škodljivo, za hribe pa tudi povsem neprimerno. Njegovo uživanje lahko privede do dehidracije, obenem pa uničuje tudi vitamine, zmanjšuje planinčevo pozornost, s tem pa le-ta ogroža svoje življenje in življenja drugih. Ravno tako ni priporočljivo pitje energijskih, poživljajočih napitkov, ki ravno tako kot alkohol povzročajo dehidracijo.

V poletni planinski sezoni so planinske koče odprte načeloma od junija do konca septembra. V kočah vam postrežejo z dobro hrano na žlico, ki v gorskem svetu še kako prija. Če pa imamo namen uživati le hrano iz nahrbtnika, pa moramo, preden jo zložimo vanj, vedeti sledeče: koliko je predviden čas trajanja ture, koliko je tura fizično naporna, ali je ob poti kakšen studenec.

Kaj torej dati v nahrbtnik? V gore vzamemo hrano, ki je preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna, težko pokvarljiva, okusna, zdrava in hranljiva. Hrana mora vsebovati ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine, pa tudi vitamine, minerale, zlasti pa dovolj velike količine vode. Jesti moramo večkrat po malo, vsaj enkrat na dan pa obilnejši obrok, bogat z ogljikovimi hidrati. Na daljših in fizično zahtevnejših turah je priporočljivo, da jemo tudi spotoma ali ob krajših postankih. Okrepčamo se z energijskimi ploščicami, suhim sadjem, oreščki (makadamija je odlična), čokolado, napolitankami.

Hrana in pijača, ki jo nosimo s seboj, ima embalažo, ki jo odnesemo nazaj v dolino! Počistimo smeti za seboj, da bo svet neminljive gorske lepote ostal čist in privlačen!