Ta teden so prvi volili Britanci, Slovenci pa na predčasnih volitvah že v torek. (Foto: Gorazd Kavčič)

Evropa sedmič, Slovenija drugič na volitve

Ta teden so v vseh državah Evropske unije volitve v evropski parlament. Evropejci volijo sedmič po vrsti, Slovenci gremo na evropske volitve drugič.

Britanci in Nizozemci so volili že v četrtek, Irci in Čehi danes, sledijo jim Italijani, Latvijci in še nekateri drugi v soboto, večina evropskih državljanov, med njimi tudi Slovenci, pa bo volila v nedeljo. Letošnje volitve so najobsežnejše doslej. Petsto milijonov Evropejcev iz 27 držav bo izvolilo 736 poslancev, ki nas bodo zastopali v Evropskem parlamentu naslednjih pet let. Slovenija je v Evropski uniji od leta 2004, takrat so bile pri nas tudi prve evropske volitve, ki pa se jih je udeležilo zgolj 29 odstotkov državljanov. Volilna udeležba sicer upada v vseh državah unije, v Sloveniji pa je bila med najnižjimi. Zavedajoč se tega problema so že več mesecev pred letošnjimi volitvami v evropski parlament in pred politično volilno kampanjo začeli s celovito državljansko kampanjo, v kateri so volivke in volivce ozaveščali o pomembnosti volitev in vplivu evropskih institucij na naše življenje. Sporočali so nam, da ima Evropski parlament odločilno vlogo pri odločanju, kako bo porabljen letni proračun EU v višini okoli 133 milijard evrov, da ukrepi EU ščitijo prihranke varčevalcev, da zaradi ukrepov EU vozimo varnejša in bolj "zelena" vozila, da je program ERASMUS, ki ga je odobril Evropski parlament, približno 1,2 milijona študentom dal priložnost za študij v drugi državi EU, da je Evropska unija največji dobavitelj humanitarne pomoči na svetu in še marsikaj drugega. Ko smo v zadnjih tednih pred volitvami povpraševali ljudi, kako pomembne se jim zdijo evropske volitve in kakšne koristi vidijo v tem, da smo že pet let člani velike evropske druščine, smo dobivali različne odgovore, od tega, da je ljudem Bruselj odmaknjeno birokratsko središče, kjer se odloča brez vpliva majhnih držav, do prepričanja, da država prek svoje vlade in peščice poslancev lahko uveljavlja svoje interese. O slednjem so nas v mesec dni trajajoči politični volilni kampanji prepričati tudi slovenski kandidati za poslance v evropskem parlamentu. O tem je prepričan tudi prvak opozicije Janez Janša: »Evropski parlament je v zadnjem obdobju postal zakonodajalec, kjer se večina najpomembnejših odločitev sprejema s soglasjem. Biti v odborih in komisijah, ki pripravljajo te odločitve, je za vsako državo zelo pomembno. Slovenija ima le sedem poslancev, vendar se da prek političnih skupin zagotoviti vpliv na ključne odločitve. Mnoge od teh, sprejete v evropskem parlamentu, pa državljane zadevajo v povsem vsakdanjem življenju.«

Mojca Drčar Murko, dosedanja poslanka evropskega parlamenta, ki za novi mandat ne kandidira več, pa je v svojem pozivu volivkam in volivcem zapisala, da bodo z volitvami ustanovam Evropske unije dali demokratično pooblastilo za postopno, smotrno povezovanje nacionalnih interesov v okviru Evrope. In dodaja: »Ozračje, v katerem poteka volilna bitka, zaradi poglabljanja svetovne gospodarske krize, ni navdušujoče. Nalezljivi optimizem, ki je pred petimi leti spremljal razširitev EU na območja srednje in vzhodne Evrope, je pozabljen. V prvotnih državah članicah tožijo o utrujenosti in si domišljajo, da bi jim bilo bolje v domnevno varnejšem zatišju zahodnoevropskega trga. V na novo pridruženih članicah ne skrivajo razočaranja, da se velika pričakovanja niso uresničila in težave radi pripišejo »Bruslju«. V obeh delih Evrope je v zraku vprašanje o smislu nadaljevanja združevanja celine. Kot dosedanja evropska poslanka iz Slovenije se zavedam, da bi EU za dolgo časa obtičala v dvomih, če bi bilo premajhno zanimanje evropskih državljanov za volitve mogoče razložiti kot odmik od »evropskih idej« in kot namig za iskanje rešitev v okviru posameznih držav. Vrnitev domov je nemara kratkoročno privlačno geslo, a za tako majhno državo, kakršna je Slovenija, je v danih mednarodnih razmerah zelo tvegano, morda celo usodno.« Pravi, da so tudi začetek evropske ideje spremljali pomisleki. »Poslanica Evropejcem«, ki so jo 7. maja 1948 pripravili udeleženci evropskega kongresa v Haagu pod predsedstvom Winstona Churchilla, je omenjala dileme, ki so močno podobne današnjim, a jih je nadgradila s prepričljivim in daljnovidnim geslom: »Nobena od naših držav ne more resno upati, da bi lahko sama ubranila svojo neodvisnost«.

In kako o volitvah razmišljajo politično nevpleteni ljudje. Predsednik uprave družbe Sava Janez Bohorič pravi: »Slovenija je z vstopom v EU postala enakopravna članica velike evropske skupnosti, kar je tudi za državljane Slovenije in za vse naše gospodarstvo še kako pomembno. Prepoznavnost Slovenije kot članice EU se krepi in lahko še naprej pomembno prispeva k uresničevanju slovenskih interesov in h krepitvi gospodarskega sodelovanja tako znotraj EU kot z državami v svetu. Največja pridobitev za vse Slovence pa so štiri svobode znotraj Evrope. To so svoboda pretoka blaga in storitev, denarja, znanja in ljudi brez mejnih in carinskih ovir. V okviru Evrope se bo Slovenija lahko še uspešneje razvijala in zagotavljala blagostanje svojim državljanom v skladu z evropskimi vrednotami in zakoni, ki jih skupaj z drugimi evropskimi narodi soustvarja. Slovenija se je z vstopom v EU odrekla delu svoje samostojnosti, s tem pa pridobila pravico soustvarjati skupno prihodnost Evrope. S polnopravnim članstvom v EU pa imamo državljani Slovenije tudi pravico in dolžnost voliti naše predstavnike v evropski parlament. Naši predstavniki s svojim delovanjem v evropskem parlamentu in v drugih organih EU to soustvarjanje prihodnosti Evrope v imenu vseh državljanov Slovenije tudi praktično izvajajo, zato je pomembno, da za to odgovorno nalogo izvolimo najboljše.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / nedelja, 30. junij 2019 / 15:43

Mesto privlačno tudi za otroke

V Radovljici so obogatili tudi turistično ponudbo za tiste obiskovalce, ki v mesto ne pridejo v organiziranih skupinah. Med njimi so številne družine z manjšimi otroki, ki jim je namenjena Medena dogo...

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 15. september 2008 / 07:00

Dobili tudi športni park

Učence v Kovorju je pričakala obnovljena šola. Mladi so še bolj veseli športnega parka, ki so ga odprli minulo sredo.

Prosti čas / ponedeljek, 15. september 2008 / 07:00

Z Jožetom smo ga žurali pri Majerčku

Prvega septembra so otroci šli v šolo, naš sodelavec, novinar in urednik, nazadnje namestnik odgovorne urednice Jože Košnjek pa se je upokojil.

Prosti čas / ponedeljek, 15. september 2008 / 07:00

Izolski šov čolnov

Ta teden bo v Izoli sedmi Salon plovil Izola Boat Show. Od 16. do 21. septembra si boste v izolski marini in na drugih prizoriščih lahko ogledali številne zanimivosti in novosti iz sveta navtike.

Kultura / ponedeljek, 15. september 2008 / 07:00

Slikar Kepic v domu

Ročevnica - Dom Petra Uzarja v Ročevnici pri Tržiču že nekaj časa gosti likovno razstavo, s katero se predstavlja domačin Jaka Kepic. Leta 1948 rojeni Tržičan se je poklic...

Kultura / ponedeljek, 15. september 2008 / 07:00

Vrtnice Andrejke Čufer

Tržič - V tržiški galeriji Vogal je od 5. avgusta na ogled zanimiva likovna razstava akademske kiparke Andrejke Čufer iz Vrbe. Umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za...