Rudi Hiti se je priznanja veselil z ženo Alenko ter hčerkama Katko in Laro. (Foto: Tina Dokl)

Jeseničan v hokejski dvorani slavnih

Mednarodna hokejska zveza je ob letošnjem svetovnem prvenstvu v Bernu Rudija Hitija uradno sprejela v hokejsko dvorano slavnih v Torontu, in gotovo ni Gorenjca, ki ne bi bil prepričan, da si za svoje mojstrovine na ledu to resnično zasluži.

Rudi Hiti se je rodil 4. novembra 1946 v Kurji vasi na Jesenicah. Hokejsko kariero je začel pri trinajstih letih. Prvič je v članskem državnem prvenstvu nastopil v sezoni 1962/63, ko je igral za HK Kranjska Gora. Že naslednjo sezono je mednarodne tekme igral za HK Jesenice. Leta 1964 je prvič igral za člansko reprezentanco Jugoslavije, ko je nastopil na tekmi v Gradcu proti reprezentanci Avstrije. Skupaj je nato z reprezentanco odigral 177 tekem, bil dvakrat na OI in sedemnajstih svetovnih prvenstvih. Z moštvom Jesenic je prvič osvojil naslov državnega prvaka v sezoni 1966/67. Leta 1968 je prestopil k Olimpiji in z njimi dvakrat osvojil naslov državnih prvakov. Zaigral tudi v NHL

Leta 1970 je dobil ponudbo iz NHL lige in odšel je v kamp moštva Chicago Blackhawks. Ker pa je na ekshibicijski tekmi dobil plošček v čeljust, je bil prisiljen oditi domov. Dve leti kasneje je dobil ponudbo ekipe Los Angeles Sharks, vendar se je odločil, da bo raje ostal doma. Zvezda ekipe Bolzana Leta 1974 je prvič zaigral za italijanski klub Allege, nato je štiri leta igral za HC Bolzano ter z njimi osvojil tri naslove državnih prvakov Italije. Za dve leti se je vrnil v Olimpijo, kot igralec in trener pa se je vrnil v Italijo. Ekipo HC Como je popeljal iz druge v prvo ligo. Podvig kariere V sezoni 1985/86 je bil drugi trener v Bolzanu, hkrati pa je igral za Jesenice vse tekme, ki se niso križale s tekmami v Bolzanu. Z Jesenicami je odigral tudi vse tekme končnice proti Partizanu, čeprav je v sedmih dneh spal le eno noč. Pri 40 letih je tako z Jesenicami osvojil svoj drugi naslov državnega prvaka in zaključil igralno kariero.

Kljub temu da naša hokejska reprezentanca letos ni igrala na svetovnem prvenstvu skupine A v Švici, so slovenski, še posebej pa gorenjski ljubitelji hokeja ponosno čakali na dan in zgodovinski trenutek, ko je bil 5. maja Rudi Hiti v Bernu sprejet v hokejsko dvorano slavnih Mednarodne hokejske zveze (IIHF). Simbolično priznanje je prejel iz rok predsednika IIHF Renerja Fasela. Rudi Hiti je tako postal drugi slovenski hokejist, ki je bil sprejet v dvorano slavnih v Torontu. Pred njim je ta čast pripadla enemu od pionirjev hokeja na ledu v Sloveniji, Nestlu Aljančiču starejšemu.

»Na posebni slovesnosti v Bernu, kjer sem dobil plaketo, so bili ob najvišjih funkcionarjih Mednarodne hokejske zveze tudi predstavniki hokejske dvorane slavnih iz Toronta, ki skrbijo za tako imenovani »Hall of Fame«. Zanimivi so bili govori, ko so nas, nove člane dvorane slavnih, predstavljali navzočim. Tako je predsednik Fasel vsem, posebej pa gledalcem, ki so prireditev spremljali po televiziji onkraj luže, najprej pojasnil, kje je sploh Slovenija. Povedal je tudi za uspehe naše hokejske reprezentance, ki je kljub majhni deželi in majhnemu številu hokejistov že igrala tudi v skupini A, med najboljšimi reprezentancami na svetu. Žal moja generacija ni imela te možnosti, saj je bila elitna skupina zmanjšana na šest ekip. Sem pa zelo vesel, da smo igrali na dveh olimpijskih igrah, leta 1968 v Grenoblu in štiri leta kasneje v Saporu,« je po vrnitvi iz Švice povedal Rudi Hiti, ki je mesto v dvorani slavnih dobil med tako znamenitimi hokejisti, kot so Vladislav Tretjak, Wayne Gretsky, Mario Lemieuks in številni drugi, saj je hokejski hram slavnih prve hokejiste, sodnike, pa tudi hokejske delavce, zaslužne za razvoj tega športa, začel sprejemati že leta 1961.

»Mislim, da je sprejem v dvorano slavnih največje možno priznanje, zagotovo sem ponosen nanj. To je priznanje za vsa minula leta, za nastop na vseh svetovnih prvenstvih, olimpijskih igrah, za vse trenutke, ki sem jih preživel s hokejem. Ni pa to le priznanje meni, ampak tudi generaciji hokejistov pred menoj in vsej moji generaciji. Če ne bi bilo vztrajnih predhodnikov in če ne bi bilo nas, tudi ne bi bilo naslednikov, ki držijo naš hokej na visoki ravni, saj so ves čas razpeti med nastopi v elitni in drugi skupini svetovnega hokeja,« tudi pravi Rudi Hiti, ki je leta 1970 prvič dobil tudi ponudbo iz najmočnejše hokejske lige na svetu, NHL. Njegova prva izkušnja pa se je slabo končala.

»Res sem šel na pripravljalni kamp moštva Chicago Blackhawks, vendar pa na pot nisem odšel popolnoma pripravljen, saj sem le dva meseca pred tem z noge snel mavec. Že na prvi tekmi z ekipo pa sem dobil plošček v glavo in kasneje sem razmišljal, da je bila to morda celo sreča, saj je vprašanje, če bi koleno zdržalo napore igranja v NHL in prav lahko bi se zgodilo, da sploh nikoli več ne bi mogel igrati hokeja. Zdravniki so me namreč takrat opozarjali, da bi nova poškodba lahko pomenila zaključek kariere. Čeprav je želja vsakega hokejista igrati v NHL, pa mi danes ni žal, da se je vse končalo že na začetku. Morda pa je nekdo od zgoraj videl, kaj se dogaja z menoj, in je rekel, da je bolje, da dobim plošček v glavo in grem nazaj domov …,« se danes z nasmehom na licih spominja Rudi Hiti, ki je nato čez tri leta zavrnil tudi ponudbo ekipe Los Angels Sharks, saj je bila takrat v Jugoslaviji zlata doba hokeja, Rudi, ki je s svojo atraktivno igro polnil domače dvorane, pa se je odločil, da raje ostane pri ljubljanski Olimpiji, kjer je dobil celo boljšo ponudbo.

Nov mejnik na hokejski poti pa je bilo za Rudija leto 1974, ko je prvič odšel v Italijo, k ekipi Allega. Nato je igral tudi v Bolzanu, kjer je v štirih letih osvojil tri naslove državnih prvakov in s svojo atraktivno igro postal pravi klubski junak. Leta 1980 se je za dve leti vrnil v Olimpijo, nato znova odšel v Italijo k ekipi Coma in ob zaključku kariere spet zaigral za Jesenice.

»S hokejem sem povezan vse življenje, sedaj imam na Bledu že četrto leto društvo, kjer igra 87 mladih. Imamo tudi takšne, ki si igranja hokeja ne morejo privoščiti, zato lahko trenirajo brezplačno. Zavedam se namreč dejstva, da v današnjem času bratje Rudi, Gorazd in Drago ne bi mogli začeti igrati hokeja, saj je bila mama samohranilka in enostavno za hokej ne bi bilo denarja. Mislim pa, da je moje priznanje lahko spodbuda tudi za njih, da lahko v hokeju vidijo del svojega življenja in vanj usmerijo svoje ambicije,« tudi pravi danes 62-letni Rudi Hiti, ki še vedno najbolj uživa, ko obuje drsalke.

       

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 26. avgust 2013 / 10:40

Redarji kot mestna policija

Kranjski medobčinski redarji dobro leto ustavljajo voznike in izrekajo globe za uporabo mobilnega telefona med vožnjo oziroma neuporabo varnostnega pasu. Vozniki so včasih presenečeni, vendar večjih e...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 8. oktober 2007 / 07:00

To društvo bo živelo še sto let!

S temi besedami je predsednik Turističnega društva Dovje-Mojstrana France Voga pospremil prvih sto let društva.

Kamnik / ponedeljek, 8. oktober 2007 / 07:00

Asfaltirana cesta Motnik-Vrhe-Srobotno

Motnik - Novih osemsto metrov asfalta so se pred dnevi razveselili krajani vasi nad Motnikom, saj je Občina Kamnik uredila nov odsek krožne ceste Motnik–Vrhe–Srobotno, ki jo je v...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. oktober 2007 / 07:00

Šest desetletij predstav

Kulturno umetniško društvo Boštjan Jezeršek s Sovodnja je s predstavo Brez razloga proslavilo 60 let delovanja.

Zanimivosti / ponedeljek, 8. oktober 2007 / 07:00

Našel veliko borovo gljivo

Godešič - V Dobravah na Godešiču je zrasla več kot deset kilogramov težka borova gljiva, s katero se je pred fotografski objektiv nasmejan postavil Brane Kalan iz Frankove...

Vodice / ponedeljek, 8. oktober 2007 / 07:00

Nova cesta velikih razsežnosti

V občini Vodice so zaključili enega največjih projektov doslej.