Zvesti Gorenjskemu glasu

Tončka Krišelj iz Tržiča pravi, da Gorenjski glas bere, odkar zna brati. Vedno je bil pri hiši – najprej pri starših, naročenega sta ga imela z bivšim možem, potem ga je naročila sama. Všeč ji je, ker obsega gorenjske novice, rada reši križanke. Ima tri otroke in dve vnučki, tretji je na poti. V pokoju uživa bolj kot kadarkoli. Odkar ne varuje več vnučke in ima malo več časa, ga najraje izkoristi za kolesarjenje in planinarjenje. Na splošno je manj doma kot takrat, ko je še hodila v službo. Z vsem srcem predana babica veliko pomaga hčerkama. Ne želi si drugega kot zdravje, da bi lahko še hodila. Najraje pleza po »zajlah« na markiranih poteh. Najbolj ji je pri srcu zelo zahteven vrh Vevnica, pozimi Komna. Veliko idej za planinske poti dobi od Jelene Justin, ki lepo napiše tudi zgodovino. Včasih se v hribe poda tudi sama in takrat vzame s sabo knjigo ali Gorenjski glas in bere. Toda sama ne hodi prav rada po hribih, malo ji je neprijetno zaradi medveda. Pred nedavnim je pri spustu s Kriške gore sredi kolovoza opazila razmesarjeno srno in takoj pomislila nanj. A so jo podučili, da je razdejanje najverjetneje povzročila lisica. Zadnje čase se veseli sodelovanja s pohodniki z Netloga, okoli 12 jih je, s katerimi so postali pravi prijatelji. Če se le da, se jim pridruži na njihovih pohodih.