Gorenjski tisk: slabše na tujem

V prvem četrtletju so zaradi svetovne recesije v Gorenjskem tisku prodali za skoraj tretjino manj in ustvarili izgubo. Pripravljajo reorganizacijo in tudi zmanjšanje števila zaposlenih.

Kranj – Po objavi vmesnega poročila, ki ga zahtevajo zakonodaja in pravila borze in ki kaže na izgubo v Gorenjskem tisku, smo o vzrokih in ukrepih povprašali novega predsednika družbe, 37-letnega dr. Andreja Kropeta.

Dr. Krope, konec januarja ste prevzeli kot predsednik družbe vodenje Gorenjskega tiska. Prosimo, če se predstavite.

»Nadzorni svet me je imenoval na to funkcijo po tem, ko je odstopil Aleksander Troha, ki sedaj vodi škofjeloški EGP. Po izobrazbi sem doktor znanosti s področja kemijske tehnologije in pišem magistrsko nalogo na študiju MBA. V Gorenjskem tisku sem zaposlen od novembra 2006 in opravljal sem naloge pomočnika predsednice družbe za komercialno področje, komercialnega direktorja in izvršnega direktorja. Pred tem sem bil zaposlen v tiskarni MKT Print, d. d., kot pomočnik generalnega direktorja, član uprave in nazadnje kot predsednik uprave.«

Lani se je v Gorenjskem tisku pošteno zapletlo z lastništvom. Prodaja delnic družbe pooblaščenke Primož Trubar skupini Krater oziroma Papir servisu je pristala na sodišču. Je ta spor že razrešen?

»Ne, še vedno je ta zadeva na sodišču. Po zadnjih informacijah, ki jih imam, naj bi bila rešena v kratkem, v približno štirinajstih dneh.«

Iz vmesnega poročila za prvo četrtletje je razvidno, da je svetovna recesija močno prizadela Gorenjski tisk. Razložite nam položaj.

»Kot smo zapisali v omenjeno poročilo, se družba sooča z upadom naročil na obeh proizvodnih programih, pri čemer je bil upad na programu propagande večji kot na programu knjig. Izredno močni so bili pritiski na znižanje cen, ki so postale praktično edino merilo za pridobitev posla. V prvem četrtletju so se prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani na programu propagande zmanjšali za 36 odstotkov, na programu knjig pa za 29 odstotkov. Zaradi zelo nizkih cen in valutnih razlik smo večji upad prodaje zabeležili na tujih trgih, tako da se je delež domačega trga v strukturi prihodkov povečal za 16 odstotnih toč in dosegel 52 odstotkov.«

Je vzrok za upad prodaje v tujino pretežna vezanost na vzhodne trge?

»Ne. Predvsem je mogoče reči, da je kriza v tujini večja kot pri nas doma. Tako v državah EU kot tudi v Rusiji. Močno so nas prizadele devalvacije valut v državah, kjer nimajo evra, to pa so Velika Britanija, Rusija, Poljska in nekatere skandinavske države. Gorenjski tisk je v zadnjih dveh letih okrepil svojo prisotnost na zahodnih trgih, s čimer se je zmanjšala odvisnost od vzhodnih trgov, ki pa so za naše podjetje še vedno zelo pomembni. Če smo lani na programih propagande in knjig prodali v tujino okoli 60 odstotkov, smo na Vzhod prodali približno 15 odstotkov, preostalih 45 odstotkov pa predvsem na zahodne trge.«

Kakšen je poslovni rezultat ob takšnih gibanjih?

»V prvem četrtletju je Gorenjski tisk ustvaril dobra dva milijona prihodkov, kar predstavlja le 73-odstotno izpolnitev plana, in nastala je izguba v višini 284 tisoč evrov. Poudarim pa naj, da Gorenjski tisk nima finančnih obveznosti.«

Poslabšan položaj na trgu seveda zahteva ukrepanje. Kako ste se ga lotili?

»Ukrepati smo začeli že v začetku leta. Povečali smo pritisk na cene izdelavnih materialov in storitev, ki jih Gorenjski tisk potrebuje pri svojem delu, ter predvsem povečali prodajne aktivnosti. Začeli smo tudi rezati stroške, kjer je to mogoče, odpovedovali pogodbe, naročnine, članstva in pokroviteljstva za vse, kar ni nujno potrebno. Lotili smo se tudi reorganizacije poslovnih procesov in variabilni del plače vezali na doseganje rezultatov, ki jih sestavljajo dosežena realizacija, produktivnost in kvaliteta pri delu.

Nastala izguba zahteva še nadaljnje ukrepe. Nadaljujemo reorganizacijo v smislu združevanja oddelkov in bolj ploske organizacije z manj vodji, prenavljamo in nadgrajujemo informacijski sistem, na žalost pa je treba tudi zmanjšati število zaposlenih. Konec aprila je bilo v družbi zaposlenih 166 delavcev in odločili smo se, da število zmanjšamo za 15 zaposlenih oziroma za nekaj manj kot deset odstotkov. Večino na mehak način, vsekakor pa bodo izpolnjena zakonska določila o odpovednem roku in odpravninah. Po sklepu nadzornega sveta je v pripravi tudi rebalans plana za leto 2009.«

Kakšne so trenutne razmere na trgu? Nekatere vesti morda že napovedujejo okrevanje.

»V mesecu maju smo polno zasedeni, za junij in julij pa na trgu še zelo intenzivno iščemo nove projekte. Merodajna meseca, ki bosta pokazala, kako se bo letošnje leto izteklo, pa bosta september in oktober, saj prav ta dva meseca v grafični branži pomenita višek sezone. Naša naloga sedaj je, da se z vsemi omenjenimi ukrepi na ta čas čim bolje pripravimo.«

Za grafično dejavnost je značilen izredno buren, hiter razvoj. Nameravate kaj investirati?

»Načrt za vlaganja imamo pripravljen, čakamo pa na spremembe na trgu. V procesu reorganizacije bomo seveda vlaganja v avtomatizacijo procesov in v povečanje produktivnosti tudi znova preverili. Nov investicijski načrt bo tako pripravljen v nekaj mesecih.«