Kriza se odraža tudi v zdravju prebivalcev

Pri kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo so opozorili na posledice za zdravje, ki jih povzročata izguba službe in brezposelnost.

Kranj – Gospodarsko krizo vse močneje občutimo tudi na Gorenjskem. Do sredine maja se je po podatkih Lučke Žižek s kranjskega zavoda za zaposlovanje v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 4200 oseb, kar je 60 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Zato se je, opažajo pri centru za socialno delo, povečalo tudi število prosilcev za denarno in socialno pomoč. »Recesija pa ima tudi psihološki učinek. Pri nas se vse pogosteje oglašajo tudi taki, ki še imajo vire preživljanja, a jih zaradi strahu pred recesijo zanima, kdaj in pod kakšnimi pogoji bi bili upravičeni do pomoči,« je dejal direktor centra za socialno delo Marjan Podbevšek.

Tudi psihiatrinja Dragica Resman iz Psihiatrične bolnišnice Begunje opaža, da so psihične motnje pri pacientih vedno pogosteje povezane s problemi v zvezi z zaposlitvijo. »Zaposlitev je za večino ljudi zelo pomembna, saj omogoča socialno varnost in vpliva na samospoštovanje. Izguba službe zato običajno pomeni velik stres, ki lahko sproži ali poslabša katerokoli psihosomatsko ali psihično motnjo.« Mnogi, pravi Dragica Resman, potrebujejo psihiatrično pomoč že ob sami grožnji izgube zaposlitve. Najbolj ogroženi so tisti, ki bi jim izguba službe resno ogrozila socialno varnost in imajo malo možnosti za drugo zaposlitev, pa tudi tisti, ki upajo, da bodo s trdim delom morda le obdržali delovno mesto in zato delajo prek svojih zmožnosti, kar dolgoročno vodi v vedno večjo izčrpanost. Psihične motnje, ki so posledica brezposelnosti, pravi Dragica Resman, še dodatno ranijo človekovo samospoštovanje ter zmanjšujejo njegove sposobnosti in možnosti, da bi našel novo zaposlitev. Psihiater jim zato poskuša pomagati z zdravili, ki povrnejo voljo, energijo in optimizem, ter s psihoterapijo.

Ogroženo pa ni le psihično, ampak tudi telesno zdravje ljudi. Tako svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da bo gospodarska kriza pustila posledice na zdravju ljudi, ki se bodo pokazale šele mnogo kasneje. Zaradi varčevanja namreč ljudje začnejo kupovati cenejšo in nekakovostno hrano, ki vsebuje veliko maščob in sladkorja, a malo hranljivih snovi. »Pri starejših delavcih in dolgotrajno brezposelnih lahko brezposelnost predstavlja razlog za ponoven začetek kajenja in prekomernega pitja alkohola,« je dejala Simona Kiphut z zavoda za zdravstveno varstvo. Pri ljudeh, ki so izgubili službo, pa je dvakrat višja tudi stopnja tveganja za samomor. Zaposlitev za določen čas in že sam strah pred izgubo zaposlitve pa ima lahko podobne negativne posledice za zdravje posameznika kot izguba zaposlitve in enako poveča možnost za nastanek srčno žilnih bolezni kar za polovico.