Rokujejo najbrž z več tajnega gradiva kot vojska

V ponedeljek se je začel osrednji del splošne in poklicne mature. Za zdaj, pravi direktor državnega izpitnega centra Darko Zupanc, brez posebnosti.

Za maturante je ta čas verjetno najbolj stresno obdobje srednješolskega izobraževanja – kako to obdobje doživljate na državnem izpitnem centru?

»Priprave na vse vrste zunanjih preverjanj znanja se začnejo že veliko prej. Izpitne naloge morajo biti oddane že več kot leto pred izpitnimi roki, tiskanje izpitnega gradiva pa se začne že pred novim letom. Tako da morajo v tem času stvari mirno teči, vsi pa smo ves čas v pripravljenosti, če bi prišlo do kakšnih težav.«

Dr. Jerca Vogel je za lansko maturo zapisala, da se je pri štirinajstih letih, ko je postala po starosti tudi sama zrela za vstop v gimnazijo, dokončno ustalila in umirila, saj je potekala brez velikih pretresov. Kako se je začela letošnja matura?

»Letošnja matura se je 5. maja začela s pisanjem eseja, pri katerem ocenjevanje že poteka. Danes (v ponedeljek, op. a.) so se začeli pisni izpiti iz latinščine, grščine in ruščine, to je predmetov, pri katerih ni velikega števila kandidatov. Matura se je začela kot običajno, brez kakšnih večjih posebnosti. Tako pri splošni kot poklicni maturi je izpitno gradivo do dneva pisanja v posebnih varnostnih vrečkah, in če je v izpitni poli napaka, se jo odkrije šele na dan pisanja. Upam, da glede tega letos ne bo posebnosti.«

Pogosto prihaja do teh napak?

»Se zgodi. Žal se vsako leto pri nekaj izpitnih polah pojavi kakšna pomanjkljivost – lahko je to napaka v besedilu, lahko tiskarska napaka … Te stvari se potem vedno razrešijo v prid kandidatov, običajno že pri samem ocenjevanju. Navodila za ocenjevanje se namreč v tem primeru dopolnijo. Lahko je na primer kakšno vprašanje dvoumno – tu se potem predmetna komisija odloči, da se bosta kot pravilna upoštevala dva odgovora. Slovenska matura namreč nima sistema predtestiranja nalog, kot to poznajo v večjih državah, recimo Angliji. Ker smo majhni, bi bilo to pri nas tudi organizacijsko težko izvesti, da informacije o nalogah ne bi prišle v javnost.«

Največja napaka sedanje mature naj bi bila izrazita eksternost in selektivnost.

»Menim, da eksternost ni napaka. Tako kot srednješolski učitelji in ravnatelji opozarjajo na šibko znanje učencev, ki ga prinesejo iz osnovne šole, visokošolski učitelji opozarjajo na šibko znanje srednješolcev. Prepričan sem, da bi bilo slabše, če bi eksternost odpravili. Glede selektivnosti pa – v resnici je prehodnost v terciarno izobraževanje pri nas zelo visoka. Maturitetni krogi nikoli nismo želeli, da bi imela matura tako pomembno vlogo pri omejitvah vpisa na fakultetah.«

Tudi šolski minister Igor Lukšič je pred časom dejal, da je matura pokvarila idejo srednjih šol in da so dijaki zadnje leto obremenjeni samo s pripravami nanjo. Kaj torej menite o tem, da matura ne bi bila več ključni pogoj za vpis na večino fakultet?

»Če bi se na fakultetah odločili, da bi poleg maturitetnih rezultatov vpeljali še kakšne mehanizme za omejitev vpisa, bodisi razgovore ali dodatna testiranja, se mi to zdi smiselno le za znanja, ki jih maturitetni predmeti ne preverjajo. Ne bi bilo modro, že zaradi dijakov, stroškov in strokovnosti, da bi znova preverjali angleščino, fiziko … Fakultete imajo sicer že zdaj možnost, da znotraj rezultatov uporabijo mehanizem, kako drugače diferencirati kandidate. Medicinska fakulteta daje recimo poudarek naravoslovnim predmetom in tako dobi učno bolj uspešne mladostnike.«

Kako se je spreminjala uspešnost kandidatov na maturi v minulih letih?

»Med generacijami se odstotek uspešnosti ni bistveno spreminjal in se v povprečju giblje med 85 in 88 odstotki. Bolj se zastavlja vprašanje slovenskega šolskega sistema na splošno. V zadnjih letih se je povečal delež dijakov, ki so vključeni v splošno maturo. Ko se je leta 1995 začela izvajati eksterna matura, je bilo vanjo vključenih 25 odstotkov generacije, zdaj pa že skoraj 40. Splošno in poklicno maturo skupaj opravi že več kot 85 odstotkov dijakov in praktično vsi se potem vključijo v terciarno izobraževanje.«

Se število vpogledov v izpitno dokumentacijo in ugovorov na oceno povečuje?

»Število vpogledov se je z leti pri splošni maturi povečevalo; lani je bilo prvič, ko je to število padlo. Upamo, da je torej ta trend naraščanja za nami.«

Menite, da bi bilo ugovorov še več, če za to ne bi bilo treba plačati?

»Najbrž smo ljudje narejeni tako, da je en delček tega povezan tudi z denarjem. Pri brezplačnih vpogledih imamo probleme, da dijaki vpogled zahtevajo, mi za njih vse pripravimo, potem pa ne pridejo in se niti ne odjavijo. Dijaki iz socialno šibkejših družin so plačila že ves čas opravičeni. Imamo pa dijake, ki zaradi denarja z lahkoto ugovarjajo na vseh pet predmetov, čeprav ob vpogledu v izpitno dokumentacijo nimajo nikakršne osnove za to. Za ugovor se sicer plača del stroškov kot akontacija, saj vsakemu, ki uspe z ugovorom, denar povrnemo.«

Koliko kandidatov si je lani na ta način uspelo zvišati oceno?

»Lani je bilo približno štiri tisoč vpogledov in 1419 ugovorov na oceno pri posameznem predmetu. Na podlagi ugovora se je pri 18,5 odstotka izpitih ocena zvišala, kar predstavlja 0,5 odstotka vseh izpitov.«

Pred tremi leti je verodostojnost rezultatov na maturi zamajala kraja maturitetnih pol pri psihologiji in nemščini ter razkritje tem pri biologiji. Kaj lahko storite, da se to ne bi ponovilo?

»Šlo je za nepooblaščen poseg do sicer varnostno zaprtih vrečk na šoli. Prišlo je do ovadbe proti neznanemu storilcu, ki pa sodnega epiloga ni dobila. Že brez teh dogodkov smo vpeljali marsikateri dodatni varnostni mehanizem, recimo dodatno varovane varnostne vrečke, pri katerih se nepooblaščen poseg prej opazi. Vpeljali smo še dodatne ukrepe pri posredovanju gradiva do šol in prevzema na šolah ter kontrole in javljanja. Vseeno pa se je treba zavedati, da najbrž noben sistem ni stoodstotno varen. Policijske in vojaške metode po mojem mnenju v šolstvu niso primerne. Če obstaja utemeljen sum kršenja izpitne tajnosti, imamo rezervne scenarije. Tudi v omenjenem primeru se je v zelo kratkem času natisnilo rezervno izpitno gradivo in smo prišli do veljavnih rezultatov. Težko pa je vzpostaviti sistem, s katerim bi odbili vsako naklepno kriminalno dejanje. Naša inštitucija v Sloveniji najbrž rokuje z največjo količino tajnega gradiva.«

Medtem ko je matura ostala obvezni zaključek gimnazije in selekcijski mehanizem za vpis na univerzo, pa nacionalni preizkusi znanja po končani osnovni šoli ne vplivajo na končni uspeh v osnovni šoli. Kakšna je torej vloga teh preizkusov danes?

»Vloga nacionalnega preverjanja znanja gre vsekakor v smeri objektivne, zunanje in zanesljive povratne informacije o dosežem znanju učencev v osnovni šoli. V kakšnem drugem sistemu bi temu rekli drugo mnenje. Na Nizozemskem morajo pred zaključkom osnovnega šolanja obvezno dobiti drugo mnenje, ne da se samo učitelji opredelijo do znanja svojih učencev. Menim, da je to na nacionalni ravni, v šoli in v razredih zelo pomembna informacija, če želimo izvedeti, kaj učenci znajo in česa ne.«

Tudi kot nekakšna pomoč pri načrtovanju prihodnjega dela?

»Trudimo se zaključiti to povratno zanko, da bi te informacije uporabili pri spremembi učnih načrtov, učinkovitosti in izboljšavah v šolah ter pri poučevanju in učenju. Pred leti so devetošolci reševali nalogo, pri kateri so jih spraševali, koliko kozarcev potrebuje mati, če želi 30 litrov marmelade pretočiti v kozarce po 7,8 decilitra. To nalogo je uspešno rešilo 20 odstotkov devetošolcev – na gimnazije se jih vpiše dvakrat več. Želim, da bi jih prihodnje leto podobno nalogo rešilo vsaj 25 odstotkov.«