Plačilna nedisciplina znova v porastu

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / sreda, 27. maj 2009 / 06:00

Plačilni promet v Sloveniji je v preteklosti slovel po plačilni nedisciplini. Ne le pri podjetjih, tudi državljani običajno računov niso plačevali v roku. V 80-tih letih prejšnjega stoletja je bil razlog na dlani - visoka inflacija.

Eden od sogovornikov se je slikovito izrazil: »Naredil si izdelek v vrednosti kilograma kruha, čez pol leta pa si zanj dobili le dve drobtinici.« Zamik plačila za nekaj tednov je dolžniku 'privarčeval' lep kup vrednosti, po drugi strani je nastradal upnik. Z leti se je plačilna disciplina popravila, kako pa je danes? Ali je v času finančno-gospodarske krize znova več zamudnikov?

Potrebne so prilagoditve

»S krizo prihaja bojazen, da se bo plačilna nedisciplina znova razmahnila,« pravi Vinko Perčič, član uprave Poslovne skupine Sava in predsednik Društva računovodskih in finančnih delavcev Kranj. »Glede na splošno gospodarsko situacijo opažamo poslabšanje plačilne discipline. V danih razmerah se ta niti ne more na hitro urediti, saj je ob padcu obsega proizvodnje potreben določen čas, da se podjetja prilagodijo,« pravi Janja Kraševec, finančna direktorica v Merkurju. »Niti najstarejši v podjetju ne pomnijo tako hude situacije plačevanja terjatev, kot jo imamo sedaj,« pravi Gregor Žontar, predsednik uprave v Marmor Hotavlje. Navajeni so na krize, a tako 'čudnih' časov ne pomnijo.

Plačilno nedisciplino v Merkurju krotijo tudi s kompenzacijami, po drugi strani pa so s številnimi dobavitelji dosegli dogovor o podaljšanju roka plačil. Finančna direktorica meni, da je osnovni problem ponovnega vstajenja plačilne nediscipline zmanjšan obseg poslovanja. »V Savi dnevno spremljamo terjatve in plačano realizacijo. Razlog? Najdražji denar so neizterjane terjatve, saj moramo mesec po izdaji računa plačati davek na dodano vrednost tudi, kadar naš račun ni plačan,« pojasni Perčič. »Osnovni vzrok je jasen – prodaja nepremičnin se je ustavila, gradbeniki pa nimajo denarja za poplačilo podizvajalcev. Čeprav bankirji pravijo, da posojilnega krča ni, ga v naši branži še kako čutimo,« je povedal Žontar. Pred leti je bilo, po njegovem, normalno neplačevanje v rokih, vendar so bile s pravim pristopom terjatve vseeno poplačane, danes jim dolžniki povedo, da denarja enostavno ni.

Izterjave niso v modi

»Ne, ne bi mogla trditi, da je pri davkih danes več plačilne nediscipline kot v zadnjih letih,« pravi Cilka Habjan, direktorica Davčnega urada Kranj, in razloži: »Manjši odstotek zavezancev je že po naravi neurejen in ti vedno plačujejo z zamudo. Danes s prisilno izterjavo pridobimo le od štiri do pet odstotkov javnofinančnih prihodkov, kar je enako že vse od leta 2001.« Na Davčnem uradu Kranj imajo lasten oddelek za izterjavo z 18 sodelavci. Če so včasih na terenu zasegli denar ali predmete v vrednosti terjatev, danes rubijo premično premoženje, zaloge, terjatve ali vpišejo hipoteko. »Gre za zapletene postopke, ki zahtevajo veliko znanja. Čeprav imamo včasih težave pri odkrivanju zavezancev, največkrat gre za tujce, detektivov ne uporabljamo. Le vztrajni in dosledni moramo biti,« pojasni Cilka Habjan.

Z izterjavo manjših vsot terjatev se za več podjetij ukvarja poslovni posrednik Leopold Čimžar: »Kriza se pozna, težave so, dolžniki izgubljajo tudi službe. Vendar sam nikoli ne nastopim kot izterjevalci v filmih, prej umirjeno, brez napačnih besed in povzdignjenega glasu. S tem bi blatil sebe in naročnika.« Običajno gre za zneske od 10 do 500 evrov, upnika more obiskati vsaj enkrat, včasih petkrat, vse je odvisno od spleta okoliščin, ki lahko vsakega vsaj za kratek čas privedejo do težav z denarjem. »Običajno z dolžnikom prisluhneva drug drugemu in običajno tudi vse uredimo,« pravi Čimžar.

V PS Sava so zaradi zaostrenih razmer na trgu sprejeli tri ostre ukrepe za zagotavljanje finančne stabilnosti: ostro preverjajo njihove kupce, če so plačilno sposobni, in ob zamudi plačila zaračunajo tudi zamudne obresti; t. i. slabim kupcem ne prodajajo več, saj je cenejša manjša proizvodnja, kot neplačana; sami pospešeno izterjujejo zapadle terjatve. Gregor Žontar iz Marmor Hotavlje pravi, da nimajo nobenih težav pri terjatvah za delo na luksuznih projektih, le v Sloveniji in tudi na Balkanu se kaže podobna slika – denarja v podjetjih ni. Ponuja rešitev: »Država naj spodbudi nakup nepremičnin.« V Merkurju se poskušajo s kupci sami dogovoriti o poplačilu, razen v sodnih postopkih uporabljajo storitve sodnih izvršiteljev.