"Genski" zakon pripravljen

Vlada je sprejela predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami in ga poslala v obravnavo državnem zboru.

Ljubljana – Slovenija kot članica Evropske unije ne more popolnoma prepovedati uporabe ali gojenja gensko spremenjenih rastlin (GSR), prav tako ne more izključiti nobenega načina kmetovanja ali pridelovanja GSR tistih sort, ki so vpisane v skupni katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic. Načelo svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin namreč pomeni, da se vsak pridelovalec lahko odloči za konvencionalno, integrirano, ekološko pridelavo ali pridelavo GSR, vendar pa je ob tem treba zagotavljati sledljivost, ki potrošniku omogoča izbiro.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so zakon o soobstoju GSR z drugimi kmetijskimi rastlinami začeli pripravljati v letu 2006, Evropska komisija ga je dokončno potrdila maja lani, postopek potrjevanja pa je trajal tako dolgo predvsem zato, ker je Slovenija vztrajala na tem, da se mora pridelovalec GSR s sosednjimi kmeti in lastniki kmetijskih zemljišč dogovoriti za izvajanje določenih ukrepov. Pri pripravi zakona so sodelovale tudi nevladne organizacije, večina med njimi ga podpira, uskladili pa so ga tudi v koaliciji.

Predlagani zakon določa ukrepe za preprečevanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO) v gensko nespremenjenih rastlinah, vzpostavitev območij z GSR in brez njih, postopek prijave pridelave, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev, inšpekcijski nadzor, uveljavljanje odškodnine in kaznovanje. Za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti GSO v rastlinah ali pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe GSO, je po načelu »povzročitelj plača« kriv tisti, ki prideluje GSR. Če povzročitelj ni znan, se odškodnina plača iz posebnega proračunskega vira, v katerega vplačujejo vsi pridelovalci GSR.