Tone Kristan (Foto: arhiv GG)

Dimnikar kmalu spet obrtnik

Opravljanje dimnikarske službe predstavlja tipično obrtno opravilo, zato bodo tudi zakonodajo spremenili v tej smeri, napoveduje okoljski minister Karl Erjavec.

Kranj – Na ponedeljkovem sestanku razširjene komisije za celovito ureditev dimnikarske službe so se dogovorili o ustanovitvi delovne skupine, ki naj bi do jeseni pripravila predlog sprememb obstoječe dimnikarske zakonodaje, vodil pa jo bo dr. Vincenc Butala s Fakultete za strojništvo. Kot je pojasnil okoljski minister Karl Erjavec, je trenutna zakonodaja nedodelana zlasti na področju podzakonskih aktov. »Prepričani smo, da se z nekaterimi izboljšavami že letos lahko popravi delovanje dimnikarske službe,« je dejal minister. Erjavec je še ugotovil, da so razpisni pogoji za pridobitev koncesije neugodni za male dimnikarje (veliko jih je ostalo brez dela), zato bo delovna skupina preverila tudi te kriterije. »Opravljanje dimnikarske službe predstavlja tipično obrtno opravilo in bi bilo prav, da pripravimo zakonodajo na tak način, da bodo tudi mali dimnikarji videli na tem področju svoje priložnosti,« je poudaril minister.

Tone Kristan, predsednik civilne iniciative Dimnik, je zadovoljen zaradi ustanovitve delovne skupine, do česar pa po njegovem sploh ne bi prišlo, če Dimnik ne bi zagrozil z referendumom. »Z referendumskimi aktivnostmi bomo sedaj počakali, dokler ne vidimo, kakšen predlog bo pripravila delovna skupina,« je razložil. V Dimniku so zadovoljni, ker delovno skupino vodi nevtralen strokovnjak, moti pa jih, ker so v njej premočno zastopani predstavniki velikih dimnikarskih podjetij. »Ti monopolisti so odločilno sodelovali pri pripravi obstoječega zakona in podzakonskih predpisov, s katerimi ni zadovoljen nihče razen njih samih,« meni Kristan.

»Ključno za nas je, da bodo koncesije ukinjene, dimnikarji pa bodo spet dobili obrtniški status. Vsak uporabnik kurilne naprave bo tako spet svobodno odločal, kdaj in katerega dimnikarja bo naročil. To je tudi naša glavna zahteva,« še pravi Kristan. Civilna iniciativa še vedno zahteva takojšnjo razveljavitev uredbe o dimnikarskih koncesijah in koncesijskih pogodb, ministru pa so celo pripravili pravno podlago, po kateri to lahko stori. Zavzemajo se tudi za zamrznitev izvajanja 162.b člena zakona o varstvu okolja, s katerim so septembra lani uvedli enormno visoke globe za kršitelje (šeststo evrov).

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / / 18:09

Rokometaši se bodo predstavili

Kranj – V začetku tedna so se člani naše rokometne reprezentance, ki bo januarja nastopila na svetovnem prvenstvu v Katarju, zbrali v Zrečah. Svojim navijačem se bodo na domačih tleh predstavili ta...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...