Kriza k nam šele prihaja

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2009 / 06:00

"Med nujnejšimi ukrepi države je zagotovo sprostitev gradbenega trga ... Pogoj teh ukrepov bi bil, da smo s tem denarjem plačani tudi podizvajalci," pravi Gregor Žontar.

Hotavlje – Marmor Hotavlje spada med vodilna evropska kamnoseška podjetja, v lasti ima več kamnolomov v Sloveniji in tujini. Z lanskimi poslovnimi rezultati so izjemno zadovoljni, dosegli so skoraj vse cilje in najboljšo prodajo v zgodovini podjetja. »Dobre rezultate smo dosegli na krilih izredne konjunkture, zaradi obilice dela pa nismo bili dovolj uspešni pri omejevanju stroškov. To je sedaj naša prioriteta,« pravi Gregor Žontar, predsednik uprave Marmorja Hotavlje.

Gradbena industrija je bila ena prvih, ki je čutila krizo. Kako se ta odraža v vašem podjetju?

»Ocenjujemo, da finančno-gospodarska kriza v Marmor Hotavlje prihaja s polletno zamudo. Kljub krizi se gradbena dela na različnih projektih niso ustavila, mi pa opravljamo zaključna dela v gradbeništvu. Težava nastaja, ker se ne odpirajo novi projekti, saj imajo investitorji še vedno ogromno neprodanih stanovanj, poslovnih prostorov, skratka, projekti niso realizirani.«

To pomeni, da ste v Marmorju Hotavlje šele na začetku krize?

»Tudi letošnje načrte najbrž bomo realizirali. Zaradi prihoda težkih časov pa smo načrte prodaje že v osnovi zmanjšali za desetino. Naša bistvena letošnja naloga pa je, da zmanjšamo stroške.«

Sta promet in prodaja upadla?

»Promet nam je v primerjavi z lanskim letom upadel za deset odstotkov. Pa vendar, lani smo imeli rekordno leto, kar pomeni, da smo prodali za 25 odstotkov več kot leto prej. Z drugimi besedami, z letošnjim poslovanjem smo v luči splošnih gospodarskih razmer zadovoljni, delujemo v skladu s strateškim načrtom, ki smo ga pripravili za petletno obdobje. Ne delamo si utvar, da bi lahko v težkih časih prodali več kot lani.«

Kako vam gre od rok pridobivanje novih poslov?

»Še vedno nam je ostalo nekaj pogodb oziroma poslov, ki smo jih podpisali še pred kriznim obdobjem, v tem času pa nam je uspelo celo povečati prodajo na področju luksuznih jaht. Običajno opremimo jahto na leto, za letos imamo podpisane že tri pogodbe. Na ta način nadomeščamo izpad drugje. Imamo srečo, da smo majhno, prilagodljivo mednarodno podjetje, ki lahko na 450-milijonskem trgu vedno najde projekt zase. Za našo enajst milijonov evrov vredno načrtovano realizacijo lahko odtrgamo svoj delež. Drži pa, da moramo za pridobitev novih projektov vlagati bistveno več napora kot lani.«

Zakaj se investitorji odločajo za vas? Kakorkoli obračate, niste edini v Evropi.

»Brez samohvale lahko rečem, da smo med najboljšimi petimi kamnoseškimi podjetji v Evropi. S tehnološkim prebojem in celostnim pristopom, ki se mu posvečamo v zadnjih letih, smo boljši od konkurence.«

Klasičnih ukrepov, ki jih opažamo pri številnih podjetjih, tudi iz vaše branže, kot so odpuščanja, skrajševanje delovnega časa, nižanje plač in podobno, pri vas ne bo?

»O tem danes ne morem govoriti, čeprav v viziji letošnjega poslovanja ti ukrepi niso v načrtu. Bojim se, da nas bo gospodarska kriza udarila predvsem v letu 2010. Srečo imamo, da se nanjo še lahko pripravimo.«

Kakšni bodo ti ukrepi?

»Najprej zniževanje stroškov storitev in materiala ter povečanje produktivnosti. Vsi bomo morali dati več od sebe.«

Že vrsto let skušate na Hotavlje pridobiti mlade kamnoseke. Jih boste zaradi krize odganjali?

»Še mesec nazaj smo zaposlovali. Kamnoseka bi vedno vzeli v službo. Kadarkoli. Drži pa, da se bomo najprej odpovedali zunanjim sodelavcem, ki opravljajo manj zahtevna dela. Proizvodnja bi nam morala pasti za več kot tretjino, da bi odpuščali sodelavce v proizvodnji. Tega ne pričakujem.«

V prejšnjih letih ste veliko investirali tudi zunaj Slovenije. Kaj to danes pomeni za poslovanje Skupine Marmor Hotavlje? Vas to finančno obremenjuje?

»Ne, kot Skupina nismo zelo zadolženi, drži pa, da se trenutno zadolžujemo za tekočo likvidnost. To nas je najbolj prizadelo in še slabša se. Bančne kredite pridobivamo brez večjih težav, naše terjatve pa ostajajo neplačane. V devetih letih, odkar sem v podjetju Marmor Hotavlje, lahko trdim, da je plačilna nedisciplina na vrhuncu. Plačila zaostajajo tudi za pol leta, eno leto.«

V čem je problem?

»Okoli štiri milijarde evrov je ujetih v gradbenih projektih, ki niso prodani. Likvidnost gradbincev, ki so naši naročniki, je skoraj ničelna. Vsak račun, ki ga dobimo plačanega, je velik uspeh.«

Ob nastopu funkcije predsednika uprave ste povedali, da bo šel Marmor Hotavlje z vami v svet. Se ta napoved uresničuje?

»Osebno se komercialno angažiram predvsem pri prodaji v Evropski uniji. Na tem trgu se že kažejo rezultati, imamo več novih partnerjev, predvsem na nemško govorečih območjih. Postali smo prepoznavnejši in pomemben partner med kamnarji. Resno se oziramo proti Rusiji, tudi drugi trgi so še odprti. Lani smo kak posel v tujini tudi prepustili drugim, saj smo imeli preveč dela, kontakte pa intenziviramo, navezujemo zveze in se povezujemo z glavnimi izvajalci. Tudi v Združenih državah.«

Država je sprejela nekaj ukrepov za blažitev gospodarske krize. Kako jih ocenjujete?

»Od njih nimamo veliko. Banke so sicer pridobile likvidnost, vendar mi pri tem nikdar nismo imeli težav. Ali so nam nevede pomagali, ne vem, drugih ukrepov pa na srečo ne potrebujemo.«

Kaj bi morala država še storiti?

»Med nujnejšimi ukrepi je zagotovo sprostitev gradbenega trga. Veliko je neprodanih stanovanj, morda bi morali uvesti subvencije za mlade družine, kupiti neprofitna stanovanja in podobno. Pogoj teh ukrepov bi bil, da smo s tem denarjem plačani izvajalci. Z gradbeno panogo je danes povezanih veliko ljudi, ne le gradbinci in obrtniki, paleta je tako zelo široka, da ne bi smeli popustiti. Gradbena industrija je neposredno povezana s Slovenijo, ne tako kot avtomobilska, ki je vezana na izvoz, učinki bi šli povsem na račun slovenskih državljanov. Gradbeništvo je ena ključnih panog v Sloveniji, sicer nas lahko čakajo velike težave. Ne govorim o velikih gradbincih, ampak o številnih malih obrtnikih.«